Od zrelega plodu kavovca do skodelice kave je dolga in ne povsem enostavna, zato pa toliko bolj zanimiva pot. Zrelim plodovom najprej odstranijo mesnat ovoj, način odstranitve pa je pomemben za končno kakovost kavnih zrn. Mokri način je zahtevnejši in dražji, vendar so kavna zrna kakovostnejša. Suhi način je cenejši in takšna so pozneje tudi kavna zrna: poceni in nižje kakovosti. Pri zadnjem načinu zrele plodove dva do tri tedne sušijo na soncu in nato strojno oluščijo. Pri mokrem načinu plodove v koritih z vodo strojno zmečkajo med dvema valjema, da odstopi večina pulpe. Ostanki pulpe, ki se drži semen, odstopijo med bakterijsko fermentacijo. Nato semena operejo, posušijo in sortirajo. Fermentacija vpliva tudi na semena, ki imajo pozneje po praženju drugačno aromo, kot bi jo imela sicer. Dežele pridelovalke izvažajo na tak ali drugačen način pripravljena surova kavna zrna, pražijo pa jih šele pražarne v državah, ki kavo uvažajo. Praženje je različno močno glede na vrsto in sorto kave. Med njim se razvijejo številne sestavine, ki so bistvene za aromo kave, in so poleg kakovostne surovine ključnega pomena za kakovost kave. Kar zadeva najodličnejšo kavo, jo pripravimo iz sveže praženih in sveže zmletih zrn. Pražena kavna zrna vsebujejo od 0,7 do tri odstotke kofeina, sledi teofilina in teobromina, do devet odstotkov beljakovin, okoli 25 odstotkov ogljikovih hidratov, približno 13 odstotkov maščob, pet odstotkov organskih kislin, sledi nikotinske kisline, vodo, polifenole, rudnine, celulozo, aromatične in druge sestavine. Aromatičnih snovi je več sto vrst in skupaj zavzemajo približno 0,1 odstotka sestavin kavnega zrna....