»Umetnost branja je umetnost misliti z nekaj pomoči.« Emile Fauguet
Knjiga je učiteljica življenja in življenje je pogostokrat podobno knjigi. Z branjem nedvomno zorimo, vendar ta sadež nikdar ne dozori. Kot vse velike, hvalevredne stvari tudi branje bogati, vendar resnično umetnost branja in umevanja prebranega pridobimo šele z leti in dolgo kilometrino. Vse velike stvari namreč dosežemo z majhnimi koraki.
Knjige so dobrotljive prijateljice in predstavljajo, kakor pravi Francis Bacon: »Ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda.«
 | Najbolj prvobitni predstavniki naše vrste so že razmeroma kmalu začutili potrebo bo zapisovanju. Okrog leta 4500 pr. Kr. so se razvile prve pisave, v Mezopotamiji so razvili klinopis in v starem Egiptu so pričeli uporabljati papirus. Iz 18. stoletja pr. Kr. izvira Hamurabijev zakonik, ki predstavlja tudi začetek črkovnih pisav. Leta 286 pr. Kr. je nastala knjižnica v Aleksandriji, ki je pred kasnejšim uničenjem hranila okrog 700.000 zvitkov, okrog leta 200 pr. Kr. pa so na Kitajskem že uporabljali čopiče kot pisalo. Kulturno navdihnjeni in nadvse inovativni stari Rimljani so okrog leta 39 po Kr. odprli prvo javno knjižnico v Rimu, leta 405 je svet dobil Hieronimov prevod Biblije v latinščino (Vulgata), v 10. stoletju so zapisali sveto besedilo Korana, nastali pa so tudi za Slovence izjemno pomembni Brižinski spomeniki. Leta 1041 so na Kitajskem že pričeli tiskati z lesenimi črkami. Nekaj stoletij kasneje, točneje leta 1403, so Korejci že tiskali s kovinskimi črkami. Eno izmed največjih prelomnic vseh časov pa nedvomno predstavlja izum tiskanja knjige s premičnimi črkami leta 1455. Nemec Johannes Guttenberg je tedaj natisnil 42-vrstični Biblijo, s čimer je tiskanje postalo masovnejše in nedvomno tudi enostavnejše. Kmalu zatem so nastale prve tiskarne v Franciji, Španiji, na Češkem, Nizozemskem in v Avstriji, Benetke pa so veljale kot najpomembnejše tiskarsko središče v Evropi tistega časa. V Sloveniji smo prvi papirni mlin dobili leta 1544 v Zgornji Hrušici, šest let kasneje, leta 1550, pa je Primož Trubar izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku: Katekizem in Abecednik. Prvo tiskarno so v Ljubljani odprli leta 1575. |
Ko je Luther leta 1517 nabil svojih 95 tez o odprtih teoloških vprašanjih na vrata wittenberške cerkve, se je med drugim tudi zavzel za to, da duhovniki in drugi cerkveni uslužbenci ne bi smeli delovati kot nekakšen posrednik med Bogom in verniki, temveč da bi morali znati verniki sami brati in interpretirati Sveto pismo. Dve stoletji kasneje, leta 1774, je Marija Terezija uvedla Splošni šolski red, ki uveljavi obvezno šolanje za vse otroke med 6. in 12. letom starosti, v Ljubljani pa je nato že leto kasneje po določilih tega reda pričela delovati normalka. Prvi dnevni časopis v slovenščini se je pojavil leta 1797 z Lublanskimi novicami, prav tako pa je izšla prva pesniška zbirka Valentina Vodnika z naslovom Pesme za pokušino.
Manj kot stoletje kasneje je šolo obiskovala tretjina otrok na Slovenskem. Neizpodbitno je, da se otroku s pridobljenim znanjem branja in pisanja neprecenljivo razširijo možnosti doumevanja in razumevanja sveta, s poznavanjem sveta in medčloveških odnosov pa se obenem jamči za napredek posameznika: individuum si uspe priboriti mesto pod soncem in je – oborožen s svojim znanjem – varen pred izkoriščanjem drugih. Zna izoblikovati svoje misli in mnenja ter izraziti svoja hotenja in neodobravanja. V branju je znanje in v znanju je moč.
Pred našim štetjem:
|  |
Naše štetje:
- 39 – prva javna knjižnica v Rimu
- okoli 70 – v celoto povezana svetopisemska besedila Nove zaveze
- 3. stoletje – najstarejše rune
- okoli 330 – piktografski zapisi pri Majih
- 405 – Hieronim prevede Biblijo v latinščino (Vulgata)
- 752 – 769 – začetek pokristjanjevanja zahodnih Slovanov
- začetek 10. stol. – nastanek zbirke Tisoč in ena noč
- 935 – napisano je besedilo Korana
- 972 – 1039 – nastanejo Brižinski spomeniki
- 977 – 984 – nastane kitajska enciklopedija s 1000 zvezki
- 1088 – ustanovljena prva univerza v Bologni
- konec 13. Stoletja – začnejo se oblikovati slovenska narečja, govori jih približno 500.000 ljudi
- okoli 1320 – Dante Alighieri napiše Božansko komedijo (La Divina Commedia)
- 1455 – Johannes Guttenberg natisne 42-vrstično Biblijo
- 1509 – Erazem Rotterdamski – Hvalnica norosti
- 1550 – Primož Trubar izda prvi knjigi v slovenskem jeziku: Katekizem in Abecednik
- 1558 – na slovenskem uvedena Bohoričica, ki ostane v veljavi do srede 19. stoletja
- 1575 – prva tiskarna v Ljubljani
- 1583 – natisnjena Dalmatinova Biblija (z letnico 1584) in prva slovenska slovnica Adama Bohoriča: Zimske urice
- 1591 – William Shakespeare: Romeo in Julija
- 16. stoletje – v več kot 1000 tiskarnah po Evropi nastane 35.000 različnih tiskov
- 1605 – 1615 – Miguel de Cervantes: Don Kihot
- 1701 – nastane prva javna študijska knjižnica v Ljubljani
- 1709 – v Angliji objavljena Copyright Act – temelj pravne zaščite avtorskih pravic
- 1759 – Voltaire: Kandid
- 1774 – izdan Splošni šolski red, ki uveljavi obvezno šolanje otrok med 6. in 12. letom starosti
- 1781 – Immanuel Kant: Kritika čistega uma
- 1797 – 1800 – izhajajo Lublanske novice, prvi dnevnik v slovenščini
- 1812 – izidejo pravljice bratov Grimm
- 1843 – 1902 – izhajajo Kmetijske in rokodelske novice
- 1846 – izidejo Prešernove Poezije (z letnico 1847)
- 1859 – Charles Darwin: O izvoru vrst
- 1867 – izumljen pisalni stroj
- 1869 – Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir
- 1890 – izumljen tribarvni tisk
- 1919 – ustanovljena slovenska Univerza v Ljubljani
- 1938 – v Ljubljani ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti
- 1945 – ustanovitev NUK-a
- 1970 – 1991 – izhaja Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1972 – mednarodno leto knjige; sprejeta Mednarodna listina o knjigi
- 1982 – bralna značka
- 1993 – rojstvo interneta
- 2004 – 2007 – rojstvo knjigarne in kasneje še založbe Cangura.com