V vrečki ni artiklov.
101 odgovor na vprašanja o diabetesu - Kaj vse mora vedeti diabetik
Pred Vami, dragi bralci, je nekaj novega, za kar ne boste potrebovali posebnega časa, posebnega prostora, posebnih pogojev. Na avtobusu, na kavču doma, v topli postelji, si boste lahko privoščili trenutek zase in v miru prebrali, kar pravzaprav že veste. A vseeno Vam bo trud urednice, ki je zbirala koščke Vaših vprašanj, vaših želja in Vaših pomislekov prinesel potrditev, da ravnate prav: sladkorna bolezen Vam ne predstavlja več glavne težave v življenju, samo še sitnost. Bolezen seveda ne bo izginila ne prihodnje leto ne čez 10 let, ne glede na razvoj znanosti in nove možnosti zdravljenja. Bilo bi prelahko, a ne samo to - Odkrili bi zdravilo, rešeni bi bili skrbi, uspeh bi nas uspaval in Ä nepripravljeni na izzive in grožnje vsakdanjega življenja bi postali tarča kakšne druge, še bolj zahrbtne bolezni. Počasi obračate list za listom - Nekatera vprašanja nas vračajo nazaj, daleč nazaj. Več kot 30 let je že, ko je prvi človek stopil na luno, več kot 40, odkar so odkrili kvazarje, najbolj oddaljene poznane objekte našega vesolja, več kot 50, kar je divjala zadnja svetovna vojna. Ali smo znali ta čas izkoristiti in doseči premoč tudi na področju sladkorne bolezni? Sladkorna bolezen je sindrom Ä skupek bolezni, ki jim je skupen le povišan krvni sladkor. Ne glede na predloge, kako naj te posamezne bolezni razvrščamo, še vedno imamo le glavno delitev na dve vrsti sladkorne bolezni: na tisto, ko bolnik preživi z bolj ali manj izraženimi zapleti brez dodajanja umetnega hormona inzulina in na tisto, ko je inzulin nujno potreben za življenje. Malokdo verjetno pomisli, da so bolniki s tipom I. diabetesa pred odkritjem inzulina živeli še 6 mesecev do 2 leti, preden so v izčrpanosti umrli. Morda je ta mejnik najpomembnejši, ali pa mu je enak tisti leta 1967, ko so iz rože, navadne jastrebine, ki Ä mimogrede Ä raste tudi pri nas v močvirnih delih Slovenije in v triglavskem narodnem parku, pridobili še danes enega najpomembnejših zdravil v tabletah, to je metformin (poznan kot zdravilo pod imeni Aglurab, Siofor, Glucophage, Gluformin, Avandamet). Kakorkoli, oba mejnika in še kateri so nam omogočili zdravljenje, to je zniževanje nivoja glukoze v krvi učinkoviteje kot prej s fižolovimi stroki, korenino peteršilja ali skorjo drevesa evkaliptusa. Zelo pomebno, a vsi našteti mejniki so zunaj sladkornega bolnika, ob njegovi poti v zdravo življenje kljub sladkorni bolezni. Imamo pa še enega, ki je del nas samih, del vsakega sladkornega bolnika, mejnik, ki ga postavlja vsak sam. Ta mejnik je znanje samokontrole. Do tega trenutka je imel bolnik zelo pasivno vlogo - Kaj in kdaj bo jedel, kaj bo delal, da bo težav čimmanj.Če pomislimo, navaden bolnik pride k zdravniku, ker ima težave in ker nekaj potrebuje. Sladkorni bolnik pride, ker je na pregled naročen, potrebuje pa samo nova zdravila. Težave mu naredi šele zdravnik, ki z vrednostmi njegovega krvnega sladkorja prepogosto ni zadovoljen. V Sloveniji smo s samokontrolo začeli že zelo zgodaj: mislim, da jo je uvedel že prof. dr. Matajc na pediatrični kliniki v Ljubljani leta 1963 po vrnitvi iz francoske prestolnice. Slovenci se nismo ozirali samo na Dunaj ali v London, Paris je še danes lahko vzor za na primer presaditve organov ali za sisteme kontrole in oskrbe po elektronskih medijih. Seveda po navodilih prof. Matajca otroci niso vzeli v roke vsak svoj glukometer, pač pa so kuhali, kapljali reagente, gledali črne barve. Določiti se je dalo vsaj toliko, da smo ločili 10 ali 20 mmol / lit. Glukometri so zaživeli 20 let kasneje: postali so preprosti, majhni, hitri, zanesljivi. In glukometer je mejnik za vsakega sladkornega bolnika: na enkrat le Ä ta pasivno življenje pušča za seboj, aktivno se vključi v zdravljenje, s testiranjem posameznih jedi in posameznih okoliščin si pripravi povsem individualno dieto. Gotovo nihče ne verjame, da je zbadanje v prst samo sebi namen, seveda ni. Žrtvovanje lastne krvi je cena svobode: ob rednih meritvah si sami izbiramo najprimernejšo hrano, najprimernejšo količino, najprimernejšo aktivnost Ä to pa je pot, ki nas pelje mimo pasti v zdravo življenje kljub privesku, imenovanem sladkorna bolezen. Ko osvojimo svoje prehranske navade, ko preiskusimo vplive aktivnosti na krvni sladkor, ko dejansko izmerimo moč naših zdravili, kaj še zmorejo in česa ne, je premoč nedvomno v naših rokah. Ne dvomite: današnje tablete so zmogljivejše kot prej, inzulin je boljši od našega lastnega, ki ga proizvaja telo. Je hitrejši in s pravilno uporabo skoraj enako učinkovit. Zmogljivejši so tudi načini dovajanja inzulina: z modernimi črpalkami lahko programiramo potrebe po inzulinu za vsake pol ure dneva posebej, lahko jih popravljamo na 0,05 E natančno, lahko upoštevamo naravno sproščanje inzulina v kri in določimo dvojni vbrizg inzulina pred z maščobo bogatimi obroki naših jedi. Še nekaj se je pripetilo v Sloveniji prvič - Vedno smo se z zavistjo ozirali v svet in opazovali možnosti zdravljenja izven Slovenije. Načini našega zdravljenja so bili vedno moderni, vedno med prvimi desetimi na svetu. A vsega v majhno Slovenijo le nismo mogli dobiti. Z vstopom v evropsko skupnost je padel tudi ta mejnik: prvič smo slovenski diabetologi v položaju, da lahko ponudimo slovenskemu sladkornemu bolniku tako rekoč vse, kar je na voljo na svetu. Problem je le, ali je to naša zavarovalnica sposobna plačati ali drugače, ali si je to sposoben plačati sam bolnik. Kdor bo namreč žrtvoval za svoje zdravje toliko kot na primer za nakup avtomobila, so mu odprta vsa vrata.
13779 https://www.cangura.com/media/catalog/product/cache/1/small_image/b0c758deab8348667aa0ba244803f14b/sielimport/616db6f3857c348a3853ce5d86006a6c.jpg 961-90509-4-0
20.45 EUR 2020-08-17 Zaloga: Na zalogi

101 odgovor na vprašanja o diabetesu - Kaj vse mora vedeti diabetik

101 odgovor na vprašanja o diabetesu - Kaj vse mora vedeti diabetik Damjan Justinek

Pred Vami, dragi bralci, je nekaj novega, za kar ne boste potrebovali posebnega časa, posebnega prostora, posebnih pogojev. Na avtobusu, na kavču doma, v topli postelji, si boste lahko privoščili trenutek zase in v miru prebrali, kar pravzaprav že veste. A vseeno Vam bo trud urednice, ki je zbirala koščke Vaših vprašanj, vaših želja in Vaših pomislekov prinesel potrditev, da ravnate prav: sladkorna bolezen Vam ne predstavlja več glavne težave v življenju, samo še sitnost. Bolezen seveda ne bo izginila ne prihodnje leto ne čez 10 let, ne glede na razvoj znanosti in nove možnos...
Cena: 20,45 €

Podrobnosti artikla 101 odgovor na vprašanja o diabetesu - Kaj vse mora vedeti diabetik

ISBN 961-90509-4-0
Leto izdaje 2006
Število strani 178
Dimenzije 16,5 x 23,0
Vezava Ne
Izdal Društvo Diabetes
Avtor Damjan Justinek

O avtorju 101 odgovor na vprašanja o diabetesu - Kaj vse mora vedeti diabetik

Napišite svoj komentar

Povprečna ocena
5
(0)
4
(0)
3
(0)
2
(0)
1
(0)
Vaša ocena
Cangura zlatnik Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo).
101 odgovor na vprašanja o diabetesu - Kaj vse mora vedeti diabetik

Oglejte si tudi