Namen tega dela je opisati stare domače slovenske sorte, ki smo jih gojili v preteklosti, ki v naših krajih uspevajo bistveno več kot petdeset let in jih najdemo pretežno v naših krajih. Da bi jih obvarovali pred popolno pozabo in našo kulturno in naravno dediščino, jih je potrebno vsaj dokumentirati, da bi pričale o razvoju vinogradništva na Slovenskem.
O sortah vinske trte, o katerih je govoril Matija Vertovc v Vinoreji za Slovence (1844-45) in drugi pisci iz časov pred in za njim, predvsem pred nastopom trte uši, ki je naše domače, po vsej verjetnosti avtohtone, sorte vinske trte dodobra uničila. Večina starih domačih sort nima več gospodarskega pomena in jih ne najdemo v večjih in strnjenih nasadih.Nekatere med njimi so že izumrle ali so tik pred tem, kar je logična posledica nizkih pridelovalnih potencialov, saj so bile premalo selekcionirane, hkrati pa premalo (ali nič) trženjsko oglaševane, da bi se uveljavile na svetovnem ali vsaj domačem tržišču.
Trenutno je svetovni trend uveljavljanja domačih, lokalnih sort in tudi Slovenci se moramo vanj vključiti. Tekstualni del je opremljen z bogatimi fotografijami starih sort in Kreuzerjevimi gvaši iz 19. stoletja. Delo je zanimiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, kamor spada tudi kultura gojenja vinske trte in uživanja vina.
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo).