Konec maja 1915 so se na Soči spopadli Italijani in Avstrijci. Za izmučeno vojsko dvojne monarhije je soška fronta pomenila odprtje tretjega bojišča. Poveljnik italijanskega generalštaba Luigi Cadorna je to operacijo poimenoval ¯sprehod na Dunaj®, saj si je obetal lahko in hitro zmago. Toda hudo se je zataknilo ob Soči, saj italijanski vojski, čeprav je imela ogromno mož, pripravljenih na boj, in veliko materiala, nikoli ni uspelo prodreti do Trsta in Ljubljane. V 888 dneh se je zvrstilo kar dvanajst ofenzivo V prvih enajstih so Italijani napadali, v dvanajsti, ki so jo pozneje poimenovali ¯čudež pri Kobaridu®, pa je skupna 14. nemško-avstro-ogrska armada zlomila italijansko vojsko in jo pregnala čez Piavo. V spopadih na soškem bojišču srečamo tudi imena, kakor so Mussolini, Toscanini, Rommel, Hemingway in D' Annunzio. Avtor se ne ukvarja samo s kroniko spopadov. Veliko pozornosti je namenil propagandi, ki je v prvi svetovni vojni dobila grozljive razsežnosti, posledice te velike ¯zarote proti resnici® pa lahko čutimo tudi danes. O številu padlih na soški fronti se še vedno ugiba. Avtor je posegel tudi po virih, ki opisujejo revščino in trpljenje civilnega prebivalstva. Posebnost te knjige so med drugim vojaški zemljevidi - reprodukcije izvirnih zemljevidov iz italijanskega generalštaba in iz poveljstva Borojeviceve armadne skupine, ki so po naključju ostali na naših tleh. Veljali so za izgubljene, avtor pa jih je odkril, ko je zbiral gradivo za to monografijo. Zanimive so tudi navedbe nekaterih najnovejših odkritij zgodovinarjev, ki še po 85 letih v arhivih odkrivajo nove podrobŹnosti o ravnanju in odgovornosti posameznih nosilcev tedanje vojaške in politične oblasti...
Pridobite 300 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
