Ta čas se mi je denar uprl. Prestižnost mi je bila odveč. Nisem imela motiva za delo, ne moči. Želela sem si le miru. Liam je hotel, da praznujeva v žlahtnem okolju luksuznega apartmaja, z banjo, polno šob, stilnim pohištvom in zajtrkom za zelo razvajene. Jaz sem si samo želela domov in tega nisem mogla skriti. Sedela sem sredi razkošne sobe kot kup nesreče. Liam je bil pripravljen, da odideva tisti hip. Stopil je predme z odprtimi rokami in rekel: »Poslušaj, samo to bi ti še povedal, po vseh teh naporih, ki sem jih vzdržal zadnja dva meseca, nama kaj lepega preprosto pripada. Želel bi, da ti je lepo, da nama je lepo. To sem ti še želel reči, zdaj lahko greva!«
V hipu sem razumela, da razsipam z razkošjem in ljubeznijo in se skoraj perverzno prepuščam žrtvi v sebi. Objela sva se in preživela lep čas skupaj. Misli so mi še vedno kdaj ušle v preteklost. Odganjala sem jih...