Selektivni mutizem
Slikanica o Ani otrokom in odraslim pomaga razumeti, kaj je selektivni mutizem, in hkrati odpira in predstavlja veliko idej, kako pomagati otrokom s tovrstnimi težavami.
Izpostavi, kako pomembno je delati majhne korake in se postopno soočati s stiskami in strahovi, da na koncu otroci, tako uspešno kot Ana, premagajo svoj strah pred govorjenjem.
Selektivni mutizem je redka in kompleksna anksiozna motnja, kjer otroci zaradi hudih občutkov tesnobe ne zmorejo verbalne komunikacije v specifičnih socialnih situacijah.
Ti otroci brez težav komunicirajo doma oz. v prostorih, ki so jim poznani, ter ob ljudeh, ob katerih se počutijo varno in sproščeno. Kadar pa se znajdejo v situaciji, v kateri se ne počutijo varno in sproščeno, jih preplavi globok strah.
Zaradi povečanega strahu in tesnobe ne zmorejo spregovoriti, četudi bi si želeli. Strah ohromi njihovo telo in zakrčijo se jim mišice grla, zato ne morejo spregovoriti in ostanejo v tišini. Okolica pogosto na njihovo tišino reagira s povečano željo po komunikaciji. Kadar okolica od njih pričakuje govor, to otroci doživijo kot izrazito tesnobno situacijo. Čutijo tesnobo, strah, izpostavljenost, nemoč in najraje bi se skrili. Pri tem se lahko povsem zaprejo in zavračajo vsako pobudo po komunikaciji, vse dokler niso ponovno v prostoru, kjer se počutijo domače ali ob ljudeh, ob katerih se sprostijo.
Takrat govorijo povsem normalno in mnogi starši povedo, da so njihovi otroci doma prave »klepetulje«.
Selektivni mutizem je zelo redka motnja, ki prizadene manj kot 1% otrok in je pogostejša pri deklicah.
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
