Bit in čas

Omenjena vprašanje je danes zašla v pazabo, čeprav si naš čas šteje v napredek, da spet priznava »metafizika«. Obenem imamo naprezanje za panavna vzplamtetje. Vendar pri tem vprašanje, ki srna se ga dataknili, ni paljubna. Ta vprašanje je oživljalo Platonovo in Aristotelovo raziskovanje, odtlej pa je seveda tudi onemelo - kot tematsko vprašanje dejanske raziskave. Ta, kar sta dosegla onadva, se je ohranilo v mnogoterih premikih in »preslikavah« prav do Heglove »Logike«. In kar je bila nekdaj z največjimi napori mišljenja fenomenom iztrgana, čeprav le po drobcih in v prvih naletih, je že zdavnaj strivializirano. Ne sama to. Na tleh grških nastavkov interpretacije biti se je izoblikavala dogma, ki ne razglaša le, da je vprašanje o smislu biti odveč, ampak povrh še sankcionira opuščanje tega vprašanja. Govari se: »bit« je najsplošnejši in najbalj prazen pojem. Kot tak se upira vsakemu poskusu definiranja. Ta najsplošnejši in zata neopredeljivi pojem tudi ne potrebuje definicije. Vsakdo ga uporablja nenehno in že tudi razume, kaj s tem vsakokrat meni. S tem je postalo tisto, kar je kot skrito vznemirjala antično filozofiranje in ga ohranjalo v tej vznemirjenosti, kot beli dan...