Ljubezen

To spreminjanje se zgodi vsakič znova, ko si dovolimo biti mehki in ranljivi, odprti za življenje,
za stik in odnos z drugim. Ljubezen v nobenem trenutku ni predvidljiva, a obenem gre za
notranjo gotovost, notranjo osrediščenost v sebi, iz katere zmoremo govoriti prave besede in delati prava dejanja za ljudi okrog nas. 

Preteklost govori o našem prvem jeziku ljubezni 

Če se ozremo na svoje življenje, sta prvi jezik ljubezni govorila naša starša. Vse, kar sta počela, nam govorila, je bilo za nas sporočilo o tem, kakšna je ljubezen, kako se jo čuti in kaj lahko od drugih, ki nas imajo radi, v odnosu pričakujemo. Odnos staršev je vtisnil v nas izkušnjo in podobo ljubezni, ki jo, če se tega zavedamo ali ne, nosimo v sebi.
Ta notranja podoba postane živa, ko se v odnosih z drugimi odpiramo ljubezni. Kot odrasli je
pomembno, da pogledamo vase in se vprašamo o tem, kakšne so bile naše izkušnje z ljubeznijo, kako smo jo občutili in doživeli. Če je bila izkušnja neprijetna, boleča, je velika verjetnost, da je zaprla del našega srca in s tem okrnila našo povezanost z neprekinjeno ljubeznijo, ki smo jo kot otroci čutili do vsega, kar smo, in vsega okrog nas. Če prepoznamo, da nosimo v sebi negativne izkušnje in prepričanja, moramo prehoditi pot, ki od nas zahteva, da se od vsega negativnega poslovimo, tako na mentalni, čustveni kot tudi telesni ravni. Šele takrat, ko to odstranimo, nastane prostor, da čista ljubezen spet začne govoriti skozi
nas. Tedaj vse naše besede in dejanja dobijo mehkobo, začnejo dišati po ljubezni.

Kakšno ljubezen gojim do sebe? 

Ko govorimo o ljubezni, vsi vemo, da se ta začne pri nas samih – pri ljubezni do sebe. Najprej moramo pogledati, kaj vse je tisto, kar nam preprečuje, da bi ljubezen do sebe živeli. Pogosto so to sodbe o tem, da nismo sposobni, vredni, lepi, da zaradi določenih lastnosti ali dejanj nismo dobri, da ne zaslužimo ljubezni. Na podlagi tega razvijemo tudi vedenja ob stikih z drugimi ljudmi, kjer želimo svoj ranjeni del zaščiti tako, da, na primer, ugajamo drugim, jim želimo pomagati, od njih pričakujemo točno določeno vedenje, ki bo za nas ustrezno. Včasih se v želji po ljubezni poslužujemo tudi poniževanja, manipulacije ali razvrednotenja drugih. Včasih so notranji mehanizmi tako močni, da to počnemo zato, da ne pride na površje bolečina, povezana z vsemi izkušnjami neljubljenosti, nesprejetosti, nevrednosti. Včasih so ti mehanizmi tudi tako prikriti, da jih pri sebi sploh ne opazimo in v odnosih mislimo, da je odgovornost za napačno ravnanje le pri drugi osebi. Kar preostane, je to, da se vedno iskreno in ljubeče vrnemo k sebi ter z jasno notranjo namero po spremembi delamo korake v smer trajne spremembe vsega tistega, kar ovira našo ljubezen do česarkoli že. 

Komunikacija je v odnosu bistvena 

Ljubezen je odnos, zato lahko rečemo, da vse, kar se znotraj odnosa dogaja, komunicira z nami o tem, kakšna je naša ljubezen do nečesa ali nekoga. Kot bitja odnosov spoznavamo sebe in drugega prek odnosov, ki jih živimo v svojem vsakdanu. Gre za to, da vse naše bitje v odnosu do vsega, govori. Govori o svojem doživljanju in čutenju. Govori o tem, kdo smo. Odnos pa je naše zrcalo, ki odseva to, kar je znotraj nas. 

Ker pa smo kot osebnosti različni in nosimo v sebi različne izkušnje, je s tem povezano, da različno izražamo ljubezen in na neki način tudi od drugih pričakujemo, da nam bodo ljubezen izkazovali na način, ki nam je blizu. Za izpolnjujoče partnerske ali druge odnose je dobro poznati najprej svoj jezik ljubezni, poleg tega pa je ključno, da smo pripravljeni slišati partnerjev jezik in se, ko je to mogoče, z njim uglaševati.

Katerega od petih jezikov ljubezni govorim? 

Besede potrditve so lahko tiste, ki predstavljajo naš jezik ljubezni. Nekateri se ljubljene počutijo, ko od partnerja dobijo pohvalo, spodbudo, besede podpore ali izkaz ljubezni z besedami »Rad(a) te imam«. Prijazne besede drugih so za te ljudi ključnega pomena. 

Kot so za nekatere bistvene besede, pri drugih štejejo dejanja. Ko partner pospravi stanovanje, skoči po opravkih namesto drugega, ko je pripravljen z dejanjem pokazati, da mu je za drugega mar, takrat se oseba počuti ljubljeno. Gre za neke vrste usluge, s katerimi partnerja osrečimo ali mu olajšamo kakšno stvar, ki je zanj naporna. 

Prejemanje daril da človeku občutek, da ga drugi ceni, da je zanj pomemben, in darilo razume kot izraz naklonjenosti. Nekateri imajo radi, da se jim z materialno pozornostjo izkaže ljubezen. S tem ni nujno povezana finančna vrednost darila, lahko je to drobna pozornost, narejena ali kupljena s srcem, ki nosi v sebi globlji pomen. 

Eden izmed jezikov ljubezni je tudi kakovostno preživeti čas. Nekateri se najlepše počutijo,ko s svojim partnerjem preživljajo  čas. Naj bo to sprehod v naravi, skupno kosilo, gledanje filma ali preprosto druženje. Vse to lahko drugemu da občutek, da ga partner ljubi. 

Za druge pa je telesni dotik tisti, ki jim najmočneje pove, da jih ima partner rad. Objemanje in božanje sta načina, ki osebi sporočata, da je za partnerja nekaj posebnega, in to prebudi prijetne občutke sprejetosti, ljubljenosti, sreče. 

Univerzalni jezik ljubezni – jezik srca 

Jezik, ki ga zmoremo govoriti vsi, ne glede na to, kakšen način izražanja ljubezni nam je blizu, je jezik srca. Gre za stanje našega bitja, iz katerega se v vsakem trenutku zmoremo odzvati ljubeče. Ko smo odprti, zaznavamo svojo notranjo držo in obenem držo človeka ob nas. Takrat spregovori univerzalni jezik ljubezni, ki je onkraj besed in dejanj. Ni pomembno, kaj rečemo ali naredimo, pomembno je, na kakšen način to storimo. Ko je vsaka naša beseda ali dejanje prežeto z ljubeznijo, takrat se med nami in drugim ustvarja resnična povezanost, za katero je nemogoče, da je ne bi začutili in vedeli, da je ljubezen. Gre za jezik, ki izvira iz globoke tišine našega srca. V odnosu do sebe in drugega zato prisluhnimo svojemu srcu, dajmo mu možnost, da spregovori čisto in jasno, ter si tako omogočimo izkušnjo ljubezni.

Kristina Kosmač