Ena izmed najbolj pomembnih točk v kitajski medicini, katero zelo pogosto uporablja tudi naša zdravnica Lu Li, leži na vrhu glave na meridianu Du, ki teče po hrbtenici navzgor in po glavi. V mnogih tradicijah so mojstri trdili, da je to točka, ki povezuje ljudi z nebesi, saj se vanjo stekajo vse energije našega telesa. Najlažje jo določimo tako, da od konice ušes s prsti potegnemo liniji do vrha glave. Po navadi na tem področju lahko čutimo rahlo luknjico.

Pritiskanje na to točko zelo pomirjujoče vpliva na naše telo, saj uravnovesi celotno telo, zato jo zdravniki uporabljajo pri pacientih, ki trpijo zaradi nespečnosti, tesnobe, depresije, stresa in razdražljivosti. Uporablja se jo tudi pri težavah s ščitnico in hormonskemu neravnovesju, saj kot najvišja točka na telesu, vlada endokrinemu pa tudi živčnemu sistemu. Sprošča celotno glavo in hrani možgane. Zelo dobra je za boljšo koncentracijo in krepitev spomina, zato jo je priporočljivo stimulirati med študijem.

Točka se uporablja, ko pride do prebitka yang energije v zgornjem delu telesa, saj je Bai Hui stičišče yang energije, torej aktivnega in toplega principa v telesu. Lahko pa pride tudi do pomanjkanja yang energije, ki pripelje do jetrnega ognja, kar zdravnica poimenuje lažni ogenj. V obeh primerih se lahko neravnovesje odraža kot glavobol, vrtoglavica, razdraženost, visok krvni tlak, problemi z nosom ter lahko pride do rdečih in pekočih oči.

Točka se pri akupunkturi uporablja tudi za prebitek notranjega vetra, ki lahko povzroči tinitus oziroma zvenenje v ušesih, kap in epileptične napade. S stimulacijo točke krepimo funkcije vranice, da lažje dviguje energijo v telesu, zato se jo uporablja takrat, ko nimamo dovolj energije, pri Alzheimerju in Parkinsonovi bolezni pa tudi pri vaginalnem, materničnem ali rektalnem prolapsu. Uporablja pa se jo tudi za oživljanje.

Sloviti zdravnik San Simiao, ki je živel med 7. in 10. stoletjem, ko je na Kitajskem vladala dinastija Tang, je zapisal, da je doživel velike uspehe, ko je s pomočjo mokse stimuliral Bai Hui pri pacientih, ki so doživeli kap in so imeli del telesa ohromljen. Sloviti kitajski mojster borilne veščine tajiquan Yang Chengfu, ki je živel konec 19. in v začetku 20 stol., je dejal, da lahko 30 let vadimo borilne veščine, pa ne bomo dosegli istega učinka, kot če poleg treninga vsak dan namenimo nekaj pozornosti točki stotih stičišč.

Ekipa DAO TKM