Rman je odporna in zelo trpežna trajnica. Iz rozete drobno razdeljenih pernatih listov z ostrim, osvežujočim in nenavadnim vonjem pozno pomladi poženejo do 70 cm visoka, žilava stebla z drobnimi belimi ali roza cvetki v gostih socvetjih. Razmnožuje se s podzemnimi korenikami in semeni. Rad ima sončno lego z dobrim odvajanjem vode. Dobro prenaša sušo in mraz, le mokrote nima preveč rad. 

Zdravljenje

Za zdravljenje se uporablja nadzemni del rastline, nabran v času cvetenja. Redkokatera zdravilna rastlina združuje v sebi tako veliko moči kot rman. To omogočajo zelo raznovrstne in številne snovi oziroma zdravilne učinkovine v njem. Že v starih časih so ga uporabljali za celjenje ran, hitro ustavi krvavitev in zmanjšuje vnetja. Znan je tudi pri uporabi pri vročičnih stanjih, saj spodbuja znojenje in niža telesno temperaturo. Tudi nahod ustavljajo tako, da v nos vlivajo mlačen rmanov čaj. 

Dober za želodec

Ker vsebuje veliko grenčin in eteričnih olj, je njegova zdravilnost dobrodošla pri raznih črevesnih, prebavnih in želodčnih boleznih, kot so slab tek, napenjanje, kolitis, vnetje želodčne sluznice, zaprtje, motnje v jetrih, žolčni krči … Zaradi kalija, ki ga vsebuje, spodbuja tudi pravilno delovanje ledvic, povečuje tudi izločanje seča. Ugodno vpliva tudi na revmatične težave in težave s protinom, izboljšuje in čisti kri, pospešuje pa tudi pretok krvi k srcu, kar olajšuje in podpira krvni obtok, s tem pa je tudi utrip srca lažji. Prav tako ga lahko uporabljamo pri vseh notranjih krvavitvah. V te namene si pripravimo čaj tako, da 1–2 žlički rmana prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5 minut. Čaj precedimo in ga pijemo po požirkih prek dneva 3–4 skodelice. Ne sladimo ga, kadar z njim lajšamo kakršnekoli prebavne težave. 

Krepi in utrjuje organizem

Rmanov prevretek je uspešen pri zdravljenju zunanjih ran in čirov, uporablja se lahko tudi za namakanje razpokanih rok. Pripravimo si kopeli za lajšanje težav z luskavico, kopeli z dodatkom kamilice pa lajšajo še živčne bolečine (nevralgije).

Iz svežega rmana lahko iztisnemo sok, ki vsebuje veliko količino klorofila, ki ugodno vpliva celoten organizem, saj ga krepi in utrjuje. Sok pripravimo vsak dan svež, zaužijemo ga 1–2 žlički 3-krat dnevno s pol kozarca vode.

Če imate zelo občutljivo kožo, se lahko zgodi, da stika z rmanom ne prenesete. Tudi po zaužitju čaja lahko pride do kožnih izpuščajev. Če se to zgodi tudi ob uporabi zelo mlade rastline, potem se mu izognite. 

Energija Venere

V biodinamiki iz rmanovih cvetov izdelujemo kompostni preparat 502. Rmanov preparat posreduje energije Venere, podsončnega svetlobnega planeta, in ima velik vpliv na regeneracijo rastlin in semen. Ker vsebuje veliko žvepla, v tleh ureja procese kalija in dušika. Žveplo je posrednik med silo oblikovanja (nosilec duhovnega) in fizičnim. Rmanove cvetove nabiramo ob sončnih dnevih na dan za plod, ko je sonce v ozvezdju Leva. Cvetovi morajo biti zelo dobro zreli, nikakor še zaprti. Dobro jih posušimo in hranimo na suhem mestu do priprave preparata spomladi. Rmanove cvetove takrat navlažimo z rmanovim čajem in z njimi napolnimo mehur jelena. Poln in zaprt mehur nato obesimo na zračen in sončen prostor, kjer visi do jeseni, ko ga zakopljemo v dobro zemljo na globino okoli 30 cm. Spomladi ga zelo previdno izkopljemo, da poroznega mehurja ne poškodujemo preveč. Preparat očistimo mehurja in zemlje, ga dobro osušimo in hranimo v šoti. Naredimo pa lahko seveda tudi vegetabilno različico preparata 502, tako da namesto mehurja uporabimo zunanje lubje breze.

Čaj iz rmana, s katerim škropimo rastline, spodbuja vegetativno rast, cvetenje krepi rastline in povečuje pridelke, koristi tudi žitom. Kadar po toči poškropimo poškodovane rastline, se te zelo hitro zacelijo, si kmalu opomorejo in se okrepijo.

Patricija Šenekar