Beseda ljubezen različnim ljudem pomeni različno stvar – za nekoga je sveta, za drugega pa mogoče nima nikakršnega pomena. Dejstvo je, da se v svoji notranjosti na to besedo odzovemo prav vsi – na takšen ali drugačen način.

Nekateri ljudje ljubezen razumejo kot spolno poželenje, spet drugi s tem pojmom opisujejo občutke, kot je naklonjenost ali romantičnost, nekateri pa ga uporabljajo, da z njim izražajo hvaležnost in naklonjenost. Tretji trdijo, da je ljubezen univerzalno načelo privlačnosti in povezanosti.

Kaj pa v zvezi z ljubeznijo čutite vi? Kaj ljubezen pomeni vam? Za trenutek pomislite, v kakšnem kontekstu običajno uporabljate to besedo.

Eden od načinov, kako lahko definiramo ljubezen, je, da opišemo, kaj ljubezen je, ter tudi, kaj ni. 

KAJ V RESNICI JE LJUBEZEN

V nadaljevanju je zapisanih nekaj trditev različnih ljudi, ki odsevajo njihovo mnenje o tem, kaj v resnici je ljubezen. 

  • Ljubezen na tem planetu ne obstaja. To je le beseda, ki jo uporabljamo za opis nekega idealnega stanja, ki pa po mojem mnenju v realnem življenju dejansko ne obstaja.
  • Na tem svetu je ljubezen izrazilo le nekaj izjemnih učiteljev, kot so Buda, Jezus, Krišna, Mohamed in Mojzes, za nas, navadne smrtnike, pa je dokaj nedostopna.
  • Vidim, kako drugi ljudje izražajo ljubezen, sam pa nisem povsem prepričan, ali sem jo v svoji notranjosti že kdaj občutil, zato imam določene težave, da bi jo dobro razumel.
  • Vem, da sem ljubezen sposobna predajati in prejemati, in čutim jo lahko v sebi ter mnogih drugih ljudeh.
  • Trudim se, da bi ljubil neovirano, popolnoma in brez strahu, kar najbolj po svojih zmožnostih.
  • Jaz sem čista ljubezen. Vse drugo so strah, iluzije in prazne besede. 

Kaj pa mislite vi? Kakšno je vaše mnenje o ljubezni? Je podobno kateri od zgoraj zapisanih trditev, njihova kombinacija ali pa je morda povsem drugačno? 

Ljubezen je najbolj neprecenljiva energija v vsem vesolju. Zakaj? Ker ljubezen premaga ves strah. Ljubezen je zdravilo, ki ima moč, da celi in prerodi. Ljubezen je ključ, ki odpira vsa vrata.

Šele ko odpremo svoje srce, začnemo razumevati pravi pomen ljubezni. Zaprto srce o ljubezni ne ve ničesar. Ljubezen lahko prepoznamo, jo občutimo, vendar pa je ne moremo zadržati, saj se nam, ko si jo želimo lastiti, vedno bolj izmika. Ljubezen je svobodna kot ptica in ne pozna omejitev niti zaprek.

Prava ljubezen nikoli ni posesivna, z drugim nikoli ne ravna kot s sužnjem, temveč želi, da bi bile vse duše svobodne in proste ter da bi v popolnem okolju našle prav tisto mesto, ki jim ustreza. Ljubezen vedno spremlja svoboda. Strah je tisti, ki nas veže in omejuje, ljubezen pa nas reši vseh vezi in osvobaja.

Ljubezen ni nekaj, kar bi lahko kupili, prodali, stehtali ali izmerili. Ljubezen lahko samo podarimo. Ljubezen je v vseh ljudeh in vseh stvareh – v različnih obsegih – in samo čaka, da jo zvabimo na dan. Ljubezen ni nekaj, kar je ločeno od nas, ljubezen je to, kar smo mi sami. Vsi ljudje se rodimo s sposobnostjo, da ljubimo in smo ljubljeni, in prav vsi ljudje smo na svetu zato, da ljubezen podarjamo sami sebi in drug drugemu.

Da bi lahko odgovorili na klic ljubezni, potrebujemo veliko poguma in odločnosti, saj je ranljivost vedno povezana s tveganjem, da bomo zavrnjeni. Brez ranljivosti pa ljubezen ni mogoča in brez ljubezni življenje ni popolno.

Ljubezen je nepopisna, močna energija, ki iz našega celotnega bitja teče v vse soljudi in nam pomaga, da vidimo onstran njihove zunanje podobe v božanskost, ki je v notranjosti prav vsakega posameznika, in v nas ustvarja občutek enotnosti, popolnosti in občutek »Božjega miru, ki presega vsak um«.

Ljubezen ima lahko različne oblike, naučila pa sva se, da je najpomembnejša oblika ljubezni ljubezen do samega sebe – v mislih nimava egoizma, temveč sprejemanje samega sebe, samospoštovanje in samozavest. Brez take ljubezni drugih ljudi ne moremo ljubiti pristno in v celoti, temveč čutimo le pomanjkanje in v zunanjem svetu iščemo potrditev in ljubezen. 

SPREJEMANJE IN SPOŠTOVANJE

Odločitev, da bomo ljubili, torej pomeni, da se učimo, kako naj sami sebe sprejmemo takšne, kakršni smo v resnici, in kako naj tudi druge sprejmemo takšne, kakršni so oni sami. Z drugimi besedami to pomeni, da se učimo spoštovati sami sebe in soljudi ter da smo sočutni, pazljivi, prijazni in razumevajoči.

Kaj pa čustva, romantičnost in občutja? Kako jih lahko vključimo v definicijo ljubezni? Judovski filozof Martin Buber trdi, da ljubezen ni čustvo ali občutje. Občutja ljubezen res spremljajo, vendar pa niso njen glavni sestavni del. Ameriški teolog Millar Burrows prav tako trdi, da ljubezen ni čustvo, temveč naravnanost naše volje. Če ljubimo svojega soseda, to po njegovem mnenju ne pomeni, da do njega čutimo naklonjenost, temveč, da mu želimo vse dobro in si za to tudi prizadevamo. Ljubezen je očitno torej nekaj več kot le občutje.

Kot osebno merilo, ki ga lahko uporabljamo, avtorja te knjige predlagava definicijo ljubezni, ki je še bolj preprosta – trdiva, da ljubiti pomeni dopuščati. Stopnja, do katere sebi in drugim dopuščamo, da smo takšni, kakršni smo v resnici – torej da sebe in druge ljudi sprejemamo brez obsojanja in grajanja –, je stopnja, do katere v resnici ljubimo.

Odločimo se lahko, da bomo sami sebe in druge ljudi sprejeli in spoštovali. Odločimo se lahko, da bomo sebi in drugim dopustili biti to, kar smo v resnici. Odločimo se lahko torej, da bomo ljubili, in odločimo se lahko, da bomo v svoje življenje vnesli več ljubezni. 

PRISTNE IN POPAČENE OBLIKE 

Ljubezen lahko doživljamo in izražamo na različne načine. Nekatere imamo za pristne, spet druge pa naj bi bili zaradi naših potreb, želja in izkušenj popačeni. Na spodnjem seznamu so zapisani primeri obeh oblik ljubezni. Da bi dobili boljši občutek o določeni obliki ljubezni in o načinu, kako jo razumete, za trenutek pomislite, kako pogosto doživljate oziroma izražate vsako od spodaj zapisanih oblik.

PRISTNE OBLIKE LJUBEZNI 

dovzetnost

odprtost

povezanost/enotnost

sočustvovanje z drugimi

sočutje

sodelovanje

spoštovanje

sprejemanje

vključevanje

zaupanje 

POPAČENE OBLIKE LJUBEZNI 

egocentričnost

izključevanje

ljubosumje

navezanost

odvisnost

pomanjkanje

posesivnost

prilagodljivost

sentimentalnost

strah pred zavrnitvijo

Ljubezen je vsekakor nekaj posebnega za vsakega posameznika, in četudi se na prvi pogled ne zdi tako, vsi hrepenimo po njej. A v prvi vrsti moramo ljubiti sebe, da lahko ljubimo tudi druge.

Ljubezen ima lahko različne oblike, koristna definicija, ki jo lahko uporabljamo, kadar govorimo o ljubezni, pa je: Ljubezen je sočutno sprejemanje in spoštovanje samega sebe in soljudi.

Kot ljudje se rodimo s polno sposobnostjo ljubiti. Bog nam je poklonil božansko iskro, ki je prav v vsakem od nas, iskro, ki jo lahko poiščemo in razpihnemo v svetlo žareč ogenj.

Kot duhovna bitja smo pristna ljubezen in čutimo potrebo, da izrazimo svojo temeljno naravo – da predajamo ljubezen, pomagamo drugim in začutimo, da z vsemi bitji tvorimo celoto in smo eno. 

Kot odgovor v samoobrambi na boleče izkušnje, ki smo jih imeli v preteklosti, smo v svoji notranjosti postavili zaščitne pregrade, ki ljubezni preprečujejo, da bi se prosto pretakala ven in noter. Naši strahovi so se okrepili, povečal se je naš odpor in razvili smo prepričanja ter vedenjske vzorce, ki te ovire še dodatno utrjujejo. 

Najpomembnejša lekcija, ki se je moramo v življenju naučiti, je, da se naučimo ljubiti. To je tisto, zaradi česar smo na Zemlji, in mu moramo zato posvečati kar največ svojega časa in pozornosti. Ni druge pomembnejše in nujnejše stvari, ki se je moramo naučiti. 

Drugih ljudi ne moremo ljubiti, dokler najprej ne ljubimo sebe, in mnogo ljudi samih sebe oziroma soljudi ne ljubi neomejeno, v celoti in brez strahu.

Gorazd Metelko