V iskanju miru

Poletni čas je poln življenja, dolgih dni, vročih, vznemirljivih noči, hitenja, zabave … Le redki si želijo miru in tišine ter ju iščejo.

Za vse nas pa, ki si ju želimo in čutimo, da je v njiju nekaj več, je lahko tudi čas, ki ga za ravnovesje v vsej tej dinamiki namenimo sebi. Čas zasluženega oddiha je in hkrati tudi priložnost za globok vdih miru in tišine, če le tako izberemo.

Sprememba okolja in delovne rutine, odhod na morje ali v gore nam ponujata priložnost, da kljub vseprisotnim glasnim množicam poiščemo zase miren kotiček, miren čas in prisluhnemo notranjemu glasu, ki nas vabi v mir in tišino. Morda nam celo uspe najti danes že zelo redek prostor brez mobilnih in drugih signalov.

Če ne gre drugače, lahko vsaj tu in tam vstanemo še pred soncem, da si na samotni obali, visoko v gorah ali kar v gozdu privoščimo odmerek blagodejne jutranje tišine, ki nas na koncu nagradi še z barvito lepoto sončnega vzhoda. Poskusite kdaj. Vredno je.

Pa naj obiski tihih prostorov in lepot sveta ne postanejo sami sebi namen. Naj bodo priložnost, vrata, ki nas popeljejo globje, v notranji mir, v sladkost notranje tišine. 

Resnična tišina ali tišina Resničnosti

Naučeni smo in verjamemo, da lahko mir in tišino najdemo le v naravi, gorah, gozdovih in ob jezerih. Da je to dober način in je tišina narave edina tišina. Saj vsi to počnejo, kajne? Res pa je, da si z obiski narave in s predajanjem zunanji tišini dajemo priložnosti, ki nas prej ali slej pripeljejo do spoznanja, da svet in naš um pač nista ustvarjena, da bi bila tiha. Da hrupu sveta in mislim ni mogoče pobegniti, pa če gremo še tako daleč.

Ob pomoči zunanje tišine lažje zaslišimo glas v srcu, ki nam že ves čas govori, da resnično Tišino in Mir najdemo le v sebi. Glas, ki ga sicer preglasi stalno hrumenje misli in sveta. Uvidimo, da sta resničen mir in tišina le Mir in Tišina Resničnosti v nas.

To je spoznanje, ki nas spremeni in nam pogled obrne navznoter. Spoznanje, ki spremeni vse. 

Ali je res težko?

Vsi, ki že imate nekaj izkušenj z meditacijami in drugimi metodami umirjanja uma z namenom doseganja notranje tišine, se gotovo strinjate, da je težko. Težko je ali skoraj nemogoče z namero, s tehnikami ali z močjo volje ustaviti tok misli, kar naj bi nam končno prineslo tako želeni notranji mir.

In potem … Kaj, če v trenutkih zunanje tišine, ki si jih privoščite zase, enostavno poskusite drugače?

Nobene zapletene metode ne potrebujete, nobenega napora, da bi ustavili stalni klepet uma. Ni vam treba ure in ure presedeti v neudobnem položaju. Dovolj je, če pozornost preusmerite v opazovanje. Zaprtih oči enostavno postanite opazovalec. Ne sledite mislim in občutkom, ne vežite se nanje, le opazujte, kako prihajajo in odhajajo. Naj bodo kot minljivi oblaki na brezmejnem, nespremenljivem nebu vašega resničnega obstoja.

Ugotovili boste, da vas brez napora popelje v notranji prostor Miru in Tišine, ki sta naše bistvo. Vedno sta v nas in mi v njiju. Poskusite … Naj bo dopust priložnost za dopuščanje čudovitega doživetja resničnih vas.

Morda vam bo na začetku uspelo le za hip ali za nekaj trenutkov, preden bo um ugrabil vašo pozornost. Ne jezite se. Tudi to je le občutek, ki ni resničen. Preusmerite pozornost nazaj na opazovalca, v Tišino. Vztrajajte in opazujte naprej. Seme notranjega Miru ste posejali in sčasoma se bo čudovito razcvetelo v vas. Kar samo vas bo vleklo v njegov objem, okušat dišave brezčasja.

Notranji Mir je radost in zadovoljstvo, je naša Resnična narava. 

Vekoslav Rajh

Več o notranjem miru si lahko preberete tudi v knjigi Kar mirno.