Zakaj je sploh prišlo do akcije Pomagajmo družini Jelčič?

Na trgu je na tone uvoženih, s škropivi prepojenih jabolk, na drugi strani pa ekološki slovenski pridelovalci tarnajo, da imajo na tone jabolk, ki jih ne morejo prodati. Ali ne more obstajati rešitev, ki bi pomagala slovenskim kmetom na eni strani ter kupcem na drugi omogočila ugodnejši ter predvsem zdrav nakup jabolk? 

Odvisnost od matere narave

S tem vprašanjem so se ukvarjali tudi v ekipi (Samo)oskrbimo se in Nakupujmo skupaj. Strnili so svoje moči in prišli do ideje, kako rešiti kmeta s preobilno letino in hkrati kupcem omogočiti ugodnejši nakup tistih pravih, zdravih in slastnih jabolk.

Spomnimo se, pred dvema letoma je bila sezona za jabolka katastrofalna – bilo jih je tako malo, da jih je družina Jelčič ob sprehodu skozi sadovnjak nabrala le nekaj zabojčkov. Popolnoma nasprotje pa je bila letošnja letina, saj je bila 'rekordna' v vseh pogledih.

Gospodar sadjarske kmetije, ata Jelčič, kot mu radi rečemo, nam je zaupal:

»Tako je to, ko si odvisen od matere narave. Enkrat vzame, drugič da. Večkrat poprej nam je brez zadržkov vzela (toča, zmrzal), letos pa nam je dala ogromno. Ne morete si misliti, kako pomembno je za preživetje in obstoj ekološke kmetije, da dobro unovčimo bogato letino, saj nikoli ne vemo, kdaj spet in za koliko bomo ob pridelek!«.

Podpora iz vseh koncev Slovenije, štela je vsaka 'kila'

Potem ko so jablane, posajene na petih hektarjih površin, lani odlično obrodile, je družini Jelčič v hladilnici ostalo na tone prvovrstnih ekoloških jabolk, ki jim je grozilo, da bodo propadla. Sadeži, neobdelani s kemičnimi pripravki, so imeli namreč tudi v hladilnici le omejen rok trajanja.

Da se to ne bi zgodilo, so zato hitro v akcijo stopile različne samooskrbne iniciative in iz tega se je rodila akcija Pomagajmo družini Jelčič. Šlo je za pilotski projekt in snovalci ideje so ga v obliki skupinskih nakupov po celotni Sloveniji izvedli prvič, odziv Slovencev pa je bil tolikšen, da še danes prejemajo pozive k ponovitvi tovrstne akcije.

Ideja o združitvi naročil in skupnih nakupov je plod skupine zanesenjakov in podpornikov ekološke ter lokalne hrane. Ideja predstavlja tako imenovano tržnico po naročilu, kjer kupci vnaprej rezervirajo ekološke in lokalne pridelke po znižani, skupinski ceni, na drugi strani pa kmetije zaradi vnaprejšnjih naročil točno vedo, kaj in koliko vsega morajo prinesti s seboj na tržnico. Zmagovalna kombinacija torej za vse.

Žal nam ni uspelo rešiti vsega, april je naredil svoje

Snovalci projekta obžalujejo le dejstvo, da se akcije niso lotili že prej, saj bi tako lahko kupci dobili še več prvovrstnih jabolk. Da bi kupcem ponudili le najboljše, so namreč Jelčičevi v zadnjih dneh pridno prebirali jabolka, v prodajo so šla le tista, ki resnično sodijo v ustrezni kakovostni razred. Med temi je bilo takšnih jabolk 15 ton. Dobrih 5 ton jabolk, sicer zdravih in kakovostnih, ki niso več povsem ustrezala prvemu kakovostnemu razredu, je šlo v predelavo oziroma natančneje v jabolčni sok. Za preostalih 5 ton pa se je izkazalo, da plodovi niso več primerni ne za prodajo ne predelavo, tako da so na žalost morali končati 'na kompostu'. 

Kaj sploh so skupinski nakupi in kaj je njihov glavni namen?

Gre za preprosto zamisel, da se podporniki ekoloških in lokalnih živil povežejo in na ta način ceneje kupujejo skupaj. Vsak izmed nas namreč ve, da je 100 ljudi skupaj močnejših od posameznika. Glavni cilj takšne ideje je torej omogočiti nakup kakovostnih, okusnih in zdravih lokalnih pridelkov ter izdelkov po ugodni ceni, ki je hkrati pravična za kmeta.

Z nakupi in zaupanjem v lokalno in ekološko tako soodločamo, kaj podpiramo. Podporniki smo torej tisti, ki imamo v rokah moč, da stvari premaknemo v pravo smer. Ni nam treba čakati, da bo država poskrbela za samooskrbo. Naša dejanja so tista, ki so odločilna.

Kupci niso samo kupci, ampak člani oziroma podporniki skupnosti

»Podpornike v skupnosti zelo neradi poimenujemo kupci. Raje jih imenujemo člani oziroma podporniki našega projekta, saj je za nas izraz kupec preveč generična beseda, ki ne izraža globljega odnosa, ki se skriva za nakupi,« sta nam zaupala Klemen Zahar in Uroš Bric, vodji projekta Samooskrbimo se in Nakupujmo skupaj. S tovrstnimi akcijami so namreč želeli tudi razbiti klasične stereotipe 'kupec–posrednik–dobavitelj', saj je glavno izhodišče za ustvarjanje skupnosti dejstvo, da 'razumemo drug drugega'. Če, denimo, član oziroma podpornik dobi pridelek, ki na pogled ni tako sijoč kot v trgovini, pričakujemo, da bo razumel, kaj pomeni ekološko oziroma da ga je ustvarila mati narava takšnega, kot je. Ali na drugi strani, da ponudnik razume, da smo s povprečno plačo lahko pred 10 leti kupili enkrat več korenja, kot ga lahko danes, in da zato postavi ceno, ki je dosegljiva in poštena tako za kmeta kot člana oziroma podpornika. Visoke cene ekoloških in lokalnih pridelkov so namreč pogosto glavni razlog, da si ljudje finančno vse težje privoščijo zdravo in lokalno hrano.

Nekateri tudi potarnajo, da je ponudba kljub znižani skupinski ceni še vedno predraga, a je vseeno treba ločiti med jabolki in hruškami, saj lahko primerjamo le pridelke istih kakovosti. Jabolko iz Španije, ki je prepotovalo ogromno razdaljo in bilo obdelano z raznimi škropivi in umetnimi snovmi za podaljšanje obstoja, ni enako jabolku iz Slovenije, ki je iz sadovnjaka prišel naravnost na našo mizo.

Kako naprej?

Avtorji poudarjajo, da se še naprej nadaljuje gradnja skupnosti, ki želi podpreti okolju prijazno kmetijstvo, prispevati k ohranjanju slovenskega podeželja, kupcem pa omogočiti ugodnejši nakup kakovostnih pridelkov. Vsekakor pa pozivajo vse enako misleče, da se jim pridružijo – ker smo skupaj lahko močnejši!

Prav tako pa se še enkrat iskreno zahvaljujejo vsem, ki so podprli akcijo Pomagajmo kmetu, tako v svojem imenu kot seveda tudi v imenu družine Jelčič. Vsekakor so skupaj dokazali, kaj vse se da narediti, ko združijo svoje moči in stopijo skupaj, so nam še povedali.

Uroš Birc in Klemen Zahar