Odvadite se biti to, kar ste

V prvem delu knjige Dispenza pojasni povezavo med nami in znanostjo. Vpogled v filozofske in znanstvene paradigme, povezane z najnovejšimi raziskavami o naravi resničnosti, tega, kar smo, zakaj se tako težko spremenimo in kaj lahko še izkusimo je začetek prebujanja v novo resničnost.

Vsi imamo željo živeti kot najboljša različica tega, kar mislimo, da bi lahko bili. Vsakič, ko uzremo svojo podobo pred ogledalom, vidimo podobo sebe, ki jo doživljamo v odvisnosti od svojega počutja in razpoloženja. Včasih se vidimo vitke in lepe, drugič nam podoba vzbuja negativne občutke, ker nismo zadovoljni s tem, kar nam zrcalo odseva. Na vprašanje, katera od teh podob je resnična, Dispenza odgovarja, da vse. Resničen je neomejeni spekter podob, v vseh odtenkih, od najbolj pozitivnih do najbolj negativnih. 

Ali lahko verjamemo, da trdnih tal, na katerih stojimo, ni? 

Kvantna fizika je dokazala, da so atomi večinoma prazen prostor (energija). Ta pogled obrne stvari na glavo. Materija postane bolj neresnična (energija) kot resnična (delci). Dispenza pojasni enkratnost subatomskega sveta, ki nima samo snovnih lastnosti, ampak tudi energijske. Materija na subatomski ravni obstaja kot trenutni pojav. Je tako »izmuzljiva«, da se nenehno pojavlja in izginja. Pojavlja se v treh dimenzijah in izginja v nič – v kvantno polje, ki presega prostor in čas. Preobraža se iz delca (materija) v val (energija) in obratno. 

Mogoče nam razumevanje tega koncepta kvantne fizike pomaga razumeti, da ustvarjanje resničnosti poteka prek energije, ki se odzove na pozornost. 

Dispenza navaja, da so kvantni fiziki odkrili, da človek, ki meri drobcene delce, ki sestavljajo atome, vpliva na vedenje energije in materije. A šele, ko opazovalec svojo pozornost usmeri na katerikoli položaj katerega koli elektrona, se ta pojavi. Pravzaprav se delec sploh ne more izraziti v resničnosti, dokler ga opazovalec ne opazi. Kvantna fizika ta pojav imenuje »učinek opazovalca«.

 Resničnost po naši meri

Kako bi se spremenilo naše življenje, če bi se naučili usmeriti učinek opazovalca na energijo resničnosti po naši meri? Z drugimi besedami, ali zmoremo bolje opazovati želeno življenje? Mala šola kvantne fizike nas pripelje do spoznanja, da je vse v snovnem svetu sestavljeno iz subatomskih delcev. Kaj to pomeni? Vse naše predstave v prihodnosti že obstajajo kot potencial v kvantnem polju in čakajo, da jih opazimo. 

Kvantni model pojasni, da je snovno vesolje potencialno vse, snovno pa nič. Kvantno vesolje čaka na zavestnega opazovalca, da “opazi” in tako vpliva na energijo potencialne materije z uporabo uma in zavesti.

 Urjenje v veščini opazovanja nam bo omogočilo, da zaživimo najboljšo različico svojega življenja. 

Pri tem pa nikoli ne pozabimo na dobri stari rek: kar storimo drugim, storimo sebi? To resnično drži, saj smo v kvantnem polju vsi povezani, in, ta povezava presega čas in prostor. Dispenza pojmuje misli kot električni naboj, čustva pa kot magnetni naboj v kvantnem polju. Misel pošlje električni signal v polje, čustva pa kot magnet pritegnejo dogodke in s tem izkušnje. Naše misli in čustvovanje ustvarijo stanje duha, ki je naš elektromagnetni podpis, ki vpliva na vse v našem svetu. 

Koherentnost misli in čustev

S tem nas Dispenza vabi, da premislimo o tem, kakšne signale (zavestno in nezavedno) oddajamo vsak dan? Kaj doživljamo, in, kaj opazujemo v svojem svetu? Ozavestiti moramo, kaj mislimo, kaj čutimo, kako delujemo, in, kako se odzivamo na izkušnje. Spreminjanje življenja pomeni, da moramo spremeniti svojo energijo, stanje duha (razmišljanje in čustvovanje). Če želimo spremeniti svoje življenje, se moramo odvaditi biti, kar smo, in ustvariti novo osebnost, novi jaz. 

Dispenza navaja, da čudež spremembe terja skladnost (koherentnost) misli in čustev. Skladnost naših misli in čustev omogoči energijskem potencialu, da se izrazi na snovni ravni. 

Pogosto si na umski ravni nekaj želimo, na čustveni ravni pa čutimo drugače. Na primer: želimo si ljubečega partnerja ob sebi, na čustveni ravni pa občutimo, da takega partnerja nismo vredni, da si ga ne zaslužimo, da nam ne pripada, da nam ni dosegljiv. V tem primeru izražamo neskladnost misli in čustev, zato so naši signali mešani. Pomeni, da mislimo eno, in čutimo drugo. Kvantno polje, v katerem so vsi energijski potenciali vseh možnih različic našega obstoja, se na naše signale ne odziva dosledno. Zato se naše želje ne uresničijo. Po drugi strani, ko so naše misli in čustva usklajeni, oddajamo skladne signale, kvantno polje pa se začne odzivati. 

Opustiti nadzor in čutiti hvaležnost

V procesu spreminjanja resničnosti je pomembno, da opustimo vsak nadzor nad tem, kako se bo želeno uresničilo. Če nadziramo, kako in kdaj se bo uresničila nova resničnost, pomeni, da izhajamo iz že znanega, iz rutine, ki smo jo večkrat izkusili. Dokaz, da je bila naša zavest resnično povezana s kvantnim poljem je ta, da iz neznanega ustvarjamo nove izkušnje, ki nas navdihujejo. Pričakovanje naj bo v smeri nepričakovanega s predajo in zaupanjem v novo svetlo resničnost. 

Še en vidik je pomembno upoštevati v procesu spreminjanja resničnosti, in, ta je, občutenje hvaležnosti za vse, kar nam prinaša nova resničnost. Občutenje hvaležnosti nam pove, da smo ozavestili novo resničnost, da jo priznavamo, saj je že navzoča v našem življenju. Poraja se vprašanje, ali lahko občutimo hvaležnost za resničnost, ki obstaja v kvantnem polju kot energijski potencial? Ali smo lahko hvaležni, preden zaznavamo snovne dokaze o novi resničnosti? 

Ko smo hvaležni, v kvantno polje oddajamo signal, da se je novi dogodek že zgodil. Čustva so jezik telesa, zato mora naše telo na čustveni ravni dojeti prihodnjo izkušnjo oz. jo doživeti, kar se izrazi skozi občutenje hvaležnosti v sedanjosti. 

Štirje P-ji: pridobivanje, prejemanje, pozornost, ponavljanje

Glavna  ovira v procesu spreminjanje resničnosti je naše razmišljanje in čustvovanje, ki sta usklajena z našim okoljem, telesom in časom. Zato je naša glavna naloga, da presežemo vpliv velike trojice. Pri usvajanju novih veščin (telesnih in umskih) obstajajo štiri stopnje spreminjanja možganov. To so pridobivanje znanja, prejemanje navodil, pozornost in ponavljanje. 

Učenje pomeni ustvarjanje novih nevronskih povezav v možganih (nove misli, nova razmišljanja), navodila poskrbijo za sodelovanje telesa (dodajanje čustev), kar ustvari novo izkušnjo. Namenjanje pozornosti novi veščini, ki jo vedno znova ponavljamo in utrjujemo, omogoči, da se naši možgani spremenijo. Ko spremenimo svoj um, se spremenijo tudi naši možgani, ki so nato pripravljeni na novo izkušnjo. Pri urjenju v novo resničnost se naši možgani spreminjajo, kot da dejansko doživljajo novo izkušnjo, in tudi telo se spreminja, ker doživlja izkušnjo, kot bi se že zgodila. V takšnih pogojih se zgodi, da nova resničnost poišče nas. 

Kako preseči »veliko trojico«?

V drugem delu knjige Dispenza pojasni koncept delovanja trojih možganov – razmišljati, početi in biti, ki nam omogočajo prehajanje med ravnmi razmišljanja, delovanja in bivanja. Ko presežemo okolje, telo in čas, zlahka prehajamo med ravnmi razmišljanja, delovanja in bivanja, ne da bi morali storiti kar koli. Takrat možgani več ne ločijo med dogajanjem v zunanjem svetu resničnosti in dogajanjem v notranjem svetu našega uma. Takrat smo v »stanju pretočnosti«, osvobojeni umske in čustvene navlake. To je stanje, v katerem smo ustvarjalni, lahkotni in igrivi. 

Na vprašanje, kako preseči okolje, telo in čas, Dispenza odgovarja: z meditacijo. V meditaciji se lahko povežemo z nečim veličastnim in mogočnim ter ustvarimo in si zapomnimo skladnost med mislimi in občutki. Takrat postanemo pravi gospodar svojega okolja, telesa in časa.

 V zadnjem delu knjige nam Joe Dispenza pokaže, kako dejansko ukrepati – kako zavestno vaditi v vsakdanjem življenju. Večina navodil je kratkih in preprostih, kar nam bo omogočilo, da bosta naš um in telo začela sodelovati v ustvarjanju nove resničnosti.

Knjigo lahko naročite tukaj.