Cyndi, kdaj ste se začeli zanimati za jasnovidnost?

Ko sem bila majhna deklica, sem lahko videla, slišala in občutila stvari, ki jih drugi ljudje niso. Opazovala sem barve, ki so jih oddajali ljudje, in se igrala z angeli. Lahko sem slišala duhove in začutila občutke drugih ljudi. Teh stvari nisem znala poimenovati in do kakšnega petega leta sem verjela, da je to običajno; takrat so mi namreč starši dejali, naj si neham izmišljevati stvari. Toda jaz sem svet še vedno dojemala na nadčutne načine, večinoma skozi jasnovidne vizije, vse dokler nisem v najstniških letih jasnovidnosti povsem opustila. Ko sem pri dvajsetih letih začela hoditi na terapijo, so se moje nadnaravne sposobnosti vrnile, še posebej ravno jasnovidnost. Ko sem v poznih dvajsetih začela obiskovati tečaj energijskega zdravljenja, pa sem končno znala poimenovati to, kar sem počela vse življenje. Zatem sem vedela, da želim razvijati jasnovidne sposobnosti in jih uporabljati za pomoč ljudem.

Kakšna pa je bila vaša prva vizija? Nam lahko zaupate nekaj svojih izkušenj?

Prvo vizijo sem imela, ko sem bila še v maternici. Moji starši so se prepirali. Zvočne valove, ki so prodirali v maternico, sem lahko dobesedno videla. Bili so rdeči in oranžni, na videz so bili »jezni«. Kjer koli so pristali, sem občutila zelo neprijetne občutke, globoko fizično rano ali mišično trzanje. Bolj ljubeče vizije so vključevale vizije angelov, ko sem bila še otrok. Opazovala sem, kako se sprehajajo po naši hiši, in se včasih igrala z njimi. Spomnim se, da sem se celo pretvarjala, da imam z njimi čajanko! No, jaz sem pila čaj (ki je bil v resnici voda v otroški skodelici) in angeli so se pretvarjali, da ga pijejo tudi oni, medtem ko so se njihova velikanska krila razprostirala nad majhno otroško mizico, za katero sem sedela. Najbolj strašljive vizije v mojem otroštvu so bile, kadar sem videla dva demona, ki sta vstopila v mojo mamo. Eden je bil debel, drugi pa suh. Kadar je vanjo vstopil temen, okrogel demon, je postala depresivna, kadar pa suh, rdeč demon, je postala jezna.

Ali vedno veste, kaj se bo zgodi lo, preden se to dejansko zgodi?

Ne. Jasnovidnost je nedosleden dar, toda včasih res prejmem vizije, tako v zasebnem življenju kot pri delu s strankami, ki opisujejo dogodek, ki se nato dejansko zgodi. Ko sem bila noseča s svojim drugim sinom, se je pojavil angel (verjamem, da je to v resnici bila sinova duša) in mi napovedal tri stvari. Dva dogodka sta se zgodila, še preden se je sin rodil, tretji pa, ko je bil star približno leto in pol. Prva dva sta bila bolj vsakdanja (sporočena mi je bila, na primer, cena nakita, ki ga bo moj tedanji mož prodal). Kot tretji dogodek pa sem prejela vizijo strašanske nevihte, ki bi lahko ubila mojega sina.

Približno leto in pol kasneje je okrog nas divjalo kar nekaj neviht, toda ko je nastopila nevihta, ki sem jo videla v viziji, sem točno vedela, za kaj gre. Imela sem neprijeten občutek. Poklicala sem moža, ki je sina vozil na zadnjem sedežu avtomobila, in mu rekla, naj vozi počasneje. Zanj je bilo nenavadno, da me je poslušal in dejansko upočasnil. Ogromno drevo, v katero je med tisto poletno nevihto udarila strela, je padlo tik pred avto. Če ne bi bila pozorna na to vizijo prihodnosti ali jo razumela, bi oba umrla.

Verjamem, da gotov ali mogoč izid dogodkov vidim samo, kadar je pomembno, da ga poznam, in včasih, če ga je mogoče spremeniti. Nekoč sem kot odgovor na strankino vprašanje, ali bo varno potovala na Kubo, imela vizijo letala, ki bo strmoglavilo. Duha sem vprašala, kaj mora stranka storiti. Z notranjim očesom sem zagledala velike bele črke, ki so izpisovale besedo »molitev«. Stranka je kljub viziji odšla na Kubo, saj se je tam odvijal pomemben poslovni dogodek. Na poti domov se je letalo začelo tresti, saj je ptica zletela v enega od motorjev. Moja stranka je ves čas molila – in letalo je uspešno pristalo.

Glede nedoslednosti vizij prihodnosti pa verjamem, da smo tukaj, da svoja življenja ŽIVIMO in ne samo opazujemo. Zaradi tega Duha vedno prosim, da z menoj deli prihodnost le, če je pomembno, da jo poznam, bodisi zame bodisi za stranko. Poleg tega pa je prihodnost vedno odvisna od dejanj, ki jih počnemo v sedanjosti. Oseba ne bo kar »dobila« hiše, ne da bi se najprej zaposlila. Kaj se nam bo zgodilo, pa je običajno odvisno tudi od drugih ljudi. Pravzaprav sem pred kratkim delala s stranko, ki mi je povedala, da se je sedem dogodkov od osmih, ki sem jih napovedala, zgodilo, ampak je bila kljub temu jezna, ker se zadnji ni. To je bila napoved, da bo spoznala partnerja. Vprašala sem jo, ali je v zadnjih dveh letih odšla na kakšen zmenek, in odgovorila je, da ne. Morda pa je bil ravno to razlog, da ga ni spoznala!

Za kaj je po vašem mnenju prikrajšana oseba, ki ne verjame ali dela z nevidnimi energijami?

Verjamem, da je vsaj 90 odstotkov resničnosti nevidne oziroma neočitne našim fizičnim očem. V bistvu vemo, da lahko vidimo samo 0,035 odstotka elektromagnetnega spektra. Večino tega, kar sčasoma postane del našega vsakdanjega fizičnega sveta, je spleteno v subtilnih, nevidnih svetovih. Oseba, ki ne verjame vanje in ne vidi onkraj fizičnega sveta, ogromno zamuja!

Napisali ste čudovito knjigo z naslovom Prebuditev jasnovidne energije, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. S kakšnim namenom ste jo napisali?

Želela sem, da ljudje vedo, da so tudi oni jasnovidni, čeprav morda tega ne verjamemo. Želela pa sem jim predati tudi orodja, kako lahko svojo jasnovidnost razvijajo in okrepijo.

Pri tem je ključno vedeti, da obstajajo različni jasnovidni slogi. Nekateri ljudje jasnovidne vizije dojemajo s svojimi fizičnimi očmi ali z znotraj tretjega očesa. Drugi do vizij večinoma dostopajo v sanjah ali sanjarjenjih, ki so prav tako oblika jasnovidnosti. Duhovne znake in znamenja lahko prejemamo tudi v vsakdanjem življenju – včasih so dobesedno natisnjeni na oglasnih panojih ali registrskih tablicah. S tehnikami, ki jih opisujem v svoji knjigi, se lahko svoje občutke, čustva in besede naučimo pretvoriti v jasnovidne slike.

Glede tega, kako široka je v resnici definicija jasnovidnosti, imam odlično zgodbo o svojem najstarejšem sinu. Nekega dne sva bila na poti do zobozdravnika. Dobil naj bi svojo prvo plombo, zaradi česar NI bil srečen. V bistvu je bil res nejevoljen. Ker sem ga želela potolažiti, sem mu povedala, da se spomnim, kako sem dobila svojo prvo plombo. Odvrnil je, da sem prestara, da bi se spomnila, in se spet zavil v tišino. Obupana sem rekla: »No, BOG razume, skozi kaj greš.« Sin pa mi je odvrnil: »Bog nima zob.«

V tistem trenutku se je pred nama ustavil ogromen avtobus. V tistem času je krajevna cerkev oglaševala na avtobusih in na oglase dodajala različna sporočila. Ali lahko ugotovite, kaj je pisalo na ogromnem oglasu pred nama? »Razumem …« In nato z majhnimi črkami, izpisanimi pod to ogromno besede: »… je rekel Bog.«

Ne glede na to, kako dobro so v tem trenutku razvite vaše jasnovidne sposobnosti, lahko odkrijete zase primeren slog in ga začnete razvijati.


Celoten intervju si lahko preberete v reviji Karma+, ki je na voljo tukaj.

Na voljo sta tudi letna in dvoletna naročnina na revijo Karma+, kjer prihranite 10 ali 15 %.