Svoboda

Zato, ker to počne večina. Ker želimo pripadati. Socialna bitja smo in skozi proces socializacije ponotranjimo in skopiramo veliko stvari, ki jih počne večina drugih ljudi. Če imate otroka, imate odličen primer za opazovanje in dokaz napisanega.

NIKOMUR NE SIJE SAMO SONCE 

Otroci ne sodijo. Sodbe so naučene. So del sistemov in kulture. »Bog« ne sodi. Dal nam je svobodno voljo. Ves pekel na Zemlji smo ustvarili sami. Prav tako lahko na Zemlji ustvarimo Raj. Ampak dojeti moramo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo svet. Vsak  posameznik. Dokler s prstom kažemo na druge in prelagamo odgovornost za lastna življenja v roke drugih, se nam slabo piše. 

Velikokrat beremo in slišimo o pomenu ljubezni, sočutja, empatije, dobrote in svetlobe. Ampak dejstvo je, da ima v našem fizičnem svetu vse svoj nasprotni pol. Dan – večer, luna – sonce, visoko – nizko, lahko – težko ... Živimo v svetu kontrastov. Ne glede na to, kako opevamo zvezde, bi se te v svetu same svetlobe izgubile, bile bi nevidne. Šele v temi zažarijo. 

Vsi imamo, ne glede na to, kaj delamo in učimo, svoje izzive in nikomur ne sije samo sonce. Nihče ni vedno samo dober, prijazen in sočuten. Sploh ne more biti. Ker so definicije tega, kaj je dobro, pravo, sočutno itd. odvisne od posameznika in tudi kulture, v kateri biva.

NE POTREBUJETE UČITELJEV

Nima več smisla iskati učiteljev, ki bi pridigali o tem, kaj je prav, dobro, svetlo in zaželeno. Ko začnemo prepoznavati svoje lastne sodbe, kako zasvojeni smo s sojenjem vseh in vsega ter da so vse sodbe iluzije našega lastnega uma, smo na začetku Poti k osvoboditvi. Vse je mogoče. Le verjeti je treba. In to izbrati. Potem pa narediti vse za dosego cilja. Pri nekaterih se zatakne že pri veri. Drugi prehitro obupajo. Spet tretji padejo pod vpliv okolice. Ampak to ni svoboda. Svoboda je onkraj sojenja, onkraj deljenja na prav in narobe. Svoboda se je zbuditi vsak dan ob uri, ko to sporoči telo in ne budilka. Svoboda je imeti neskončno  izbir. Ne pozabite, da se potovanje, dolgo tisoče kilometrov, začne s prvim korakom.

Polona Plešec