Rdeča pesa

Rdeča pesa je na videz nezahtevna dama med rastlinami, če sklepamo po njeni razširjenosti in dostopnosti. Prvi vtis vara. Da lahko izkoristimo ves njen potencial učinkovitosti, moramo z njo ravnati pravilno  in rahločutno.  Zahteva svoje mesto in pozornost na različne načine. Zemlja, v katero položimo pesino seme mora biti spočita in zdrava, brez primesi  umetnih  snovi, ki bi onesnažili rastlino. V spočiti zemlji in primernem okolju  bogato rodi. Uporabna sta nadzemni del in močno odebeljeni koreninski del.

Čeprav jo v splošnem poznamo kot zelenjavo, pa se med ljudmi vse bolj vriva spoznanje, da dobro vpliva na počutje. Znanost je že pred desetletji dognala, da so snovi, ki jih vsebuje vinskordeča rastlina  dokazljivo zdravilne. Zakaj ni kar zdravilo? Preprosto. Dostopna vsem, ki to želijo  in ljudje jo imajo radi ali pa jo vzljubijo, če se malce potrudijo. Za zdravje pač.

Vendar v vsej tej preprostosti, se njena  damska drža pokaže v drobnih detajlih. Vso njeno veličino in moč dobimo le, če z njo ravnamo v rokavicah, s potrpežljivostjo. Ko govorimo o rokavicah mislimo dobesedno. Ob rokovanju z rdečo peso se njena moč pokaže takoj in nezavarovane roke lahko utrpijo neprijetne razjede.

Če želimo, da nam pokaže vse svoje dobre strani je najbolje pridobiti njen sok. In lepo prosim! Naj ostane surov, sicer se vam bo naša lepa dama užalila in skrila svoje zdravilne čare za vedno. In koga vse skriva?

Folna kislina ugodno vpliva na tvorbo rdečih krvnih celic, obnovo krvi ter odpravljanje slabokrvnosti. Znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za bolezni srca in ožilja. Pomembna je tudi za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov v prvih treh mesecih nosečnosti. Veliko hranilnih snovi. Še posebej zanimiv je betain, ki deluje antioksidativno, pomaga pri izboljšanju splošnega počutja, deluje sproščujoče na organizem in izboljša razpoloženje, žal pa popolnoma neodporen proti vročini.

Ljudje se različno odzovejo na ponujen sok rdeče pese ali variante z dodatki. Nasmeh in še večji po požirku. Kremženje. Zadovoljno kimanje. Odklonilno do poskušanja. Pa otroci? Nekaj nagovarjanja za prvi poskus, potem pa prošnja še in še in še…

Okus po rdeči pesi. Poseben, skoraj nepozaben. Ne moreš se odločiti. Sladek ali preveč sladek. Sploh ne sladek, ampak  kar nekaj. Pa saj je konec koncev vseeno. Gotovo je le eno. Okus zemlje in vsega nadzemeljskega, kar obdaja rdečo peso med rastjo, je očiten.

Posnemajmo otroke. Še in še in še…

 

AVTORICA: Vesna Fabjan Bremec – Endovital (https://endovital.com/)