Si želite spremembe? Novosti, živosti, drugačnosti? Ja? Torej, moramo verjetno spremeniti svoje delovanje in se premakniti od poznanega proti neznanemu polju razsežnosti.

Če se nam ves čas po glavi odvijajo isti miselni vrtinci, bodo naše odločitve enake včerajšnjim. Če ne spremenimo nečesa danes, ne moremo vstopiti v novo védenje jutri. Enako vedenje pomeni enako doživljanje, izkušnje in krog, ki nas vedno znova pripelje na začetek. Zakaj se nam ves čas dogajajo enake stvari? Zakaj privabljamo podobne partnerje, prijatelje, službo, odnose, preizkušnje? Verjetno zato, ker ves čas živimo v preteklosti, s spominjanjem in podoživljanjem tega, kar je že davno minilo. Ker ves čas izbiramo enako. Naš včeraj = Naš jutri. Udobno je, kajne? Varno. Brez hudega napora. Avtopilot: postelja, budnica, WC, umivanje zob in drža ščetke vedno z isto roko. Ohranjamo enaka jutranja opravila. Pojemo enak zajtrk. Vozimo se po istih poteh do že več let enake službe. Na poti se ustavljamo in izgubljamo živce v gneči na cesti. Prva in druga. Norenje. Rdeča luč na semaforju. Stop znak. Konec službe. Dolga pot domov. Hitimo. Kavč. TV. Hrana. Spet kopalnica. Postelja. Spanje. Ponovi vajo. Dan za dnem. Rutina. Kako razburljivo življenje. Bi še? Še malo?

Kako v tem stanju, v tej izbiri življenja sploh lahko pričakujemo spremembo? Za ozaveščanje tega res ni treba biti nevroznanstvenik, da bi ugotovili, kako se na naše misli odzovejo naši možgani. Sami ustvarjamo svojo resničnost, in če v njej ničesar ne spremenimo, ne moremo pričakovati drugačnega stanja kot tega, v katerem se nahajamo točno zdaj. Prepričanja, misli in sodbe ustvarjajo našo definicijo osebnosti in naša osebnost ustvarja našo resničnost. Kar verjamemo, to smo, in kar mislimo, tako je in bo. Kaj vse vpijamo in smo do zdaj že vtisnili v svojo podzavest? Je mogoče čas za novo vedenje, za nov svet, za nov JAZ? Smo se sploh že podali na popotovanje odkrivanja lastnega jaza?

Nikoli ni prepozno in nikoli nismo prestari, da kreiramo in ustvarimo novo resničnost, ji jo bomo voljni spreminjati iz dneva v dan, če nam bo to ustrezalo. Kdo pravi, da moramo ves čas živeti v istem svetu in biti obdani z istimi ljudmi, željami, potrebami, rutinami, delovanjem, služenjem … Kaj, če bi si vsak dan izbrali nekaj novega, razburljivega in drugačnega? Kaj, če danes ne bi bili več to, kar mislimo, da smo? Smo pripravljeni odvreči vse definicije in plašče iluzije, v katere smo se ujeli?

In kaj storiti, ko nič več nisi, ko se več ne prepoznaš, ko ne veš, kdo si? Spoznaš se ponovno, uživaš v odkrivanju novega sebe, novega sveta in si samo dopustiš biti. Zakaj bi radi vse definirali in popredalčkali? Kaj, če ni nič prav in nič narobe? Kaj, če vse samo je? In kaj, če je včasih za spremembo treba vse postaviti na glavo? Nas to ustavi? Prestraši? Se ustrašimo pospešenega utripa srca, ledenih nog ali tresočih kolen, se skrijemo in rajši odnehamo? Kaj pa, če so ti znaki odsev energiziranega telesa, ki nam samo prikazuje naše čutenje in doživljanje živosti? Kaj, če so strahovi naša največja iluzija in so ravno v njih skriti naši najvišji potenciali? Nas bo to ustavilo ali naredilo še močnejše, ko jim ne bomo več posvečali pozornosti in jim ne bomo več podlegali? 

Življenje se resnično začne šele takrat, ko se cona udobja konča

Včasih se nam lahko zazdi, da se nam svet postavlja na glavo, in takrat imamo odlično priložnost, da svoje življenje pogledamo tudi iz druge perspektive. Vse omejitve se nahajajo samo v naših glavah, in ko smo jih pripravljeni spustiti, nam vesolje šele lahko pripelje nove priložnosti in možnosti, da živimo, kot nismo še nikoli doslej, in ustvarjamo kreacije, ki jih svet še ni videl.

Mi smo glavni, mi moramo prevzeti odgovornost in svojo vlogo v svetu in ne dopustiti strahu in drugim, da vodijo in usmerjajo naše korake. Ne, te odločitve in premiki niso vedno najbolj lahkotni, zahtevajo celega človeka, pogum in moč izbire, a vendar so edini vredni!

Kaj ste za spremembo pripravljeni narediti sami? Ste pripravljeni porušiti in izpustiti že okušeno in postano realnost? Ste pripravljeni vse postaviti na glavo ali boste še kar naprej čakali, da vam pade nekaj na glavo, da vas končno zbudi in premakne v neznano?

Namig

Vsak dan naredite nekaj novega, nekaj razburljivega, nekaj, kar vas dela žive in vam prinaša radost in veselje. Že majhen korak po drugačni poti je dovolj, da prebudimo zakrnele možgane in vzpostavimo nove povezave s svojimi neskončnimi potenciali. Vsak dan se vprašajmo, kaj vse je še mogoče in kako je lahko to najboljši dan do zdaj.

Ana Plešec