Čim bolj se moj um brani dela na sebi, tem bolj sem na pravi poti in vem, da se odkriva nekaj resničnega in dobrega zame. 

Opažam, da številni ljudje težko sprejemajo spremembe in se jim upirajo. Pričakujejo, da se bodo spremenili drugi, da bo njihovo življenje postalo lahkotnejše, vendar ni tako. Spremeniti je treba svojo notranjost, svoja prepričanja, svoja razmišljanja in izražanje. Da pa bi lahko uvedli nova prepričanja, moramo najprej odstraniti stara. Včasih gre to zlahka, spet drugič pa je to zelo težaven podvig. Pomembno je, da vztrajate, tudi ko vam na sproti prideta upor in trma. Iz lastnih izkušenj vam povem, da tega ne bo malo. Tudi mene še vedno obiščeta, ko se odločim za spremembo, obenem pa se zelo rada pridružita še jeza in žalost. Toda sama gledam na to kot na lekcijo, da moram kljub obisku zgoraj naštetih neželenih gostov vztrajati še bolj. Tako se ob vsaki spremembi še bolj poglobim vase, učim pa se tudi opazovati vse, kar se dogaja. 

Lekcija

Ena izmed zame zelo pomembnih lekcij, ki sem jo usvojila pri spreminjanju sebe in svojega razmišljanja, je ta, da čim bolj se oklepam starega prepričanja, tem bolj vem, da je zame pomembno, da to prepričanje odvržem in si ustvarim novo. Zavedam se, če želim poučevati druge in jih motivirati za spremembe, se moram vseh teh lekcij najprej naučiti sama. Menim, da dobri ne izhajajo iz dobrih in srečnih razmer, temveč so odraščali v okolju, kjer je bilo veliko trpljenja in bolečin. Ker se jim je uspelo prebiti skozi vse to, danes s svojimi izkušnjami pomagajo drugim, da se tudi sami prebijejo do osvoboditve. 

V življenju je največji užitek početi tisto, kar drugi pravijo, da ne zmoreš. (Walter Bagehot) 

Udobje prinaša našo varnost. Pa je res tako?

Udobje pomeni, da je tako, kot je, čisto v redu. Ne premaknemo se nikamor, da le ne porušimo ugodja, v katerem se tako vztrajno zadržujemo. Ker nam je vse znano in je tako zelo predvidljivo, ker nam je udobno in poznamo situacije ter ljudi, se zlepa ne premaknemo nikamor. Ostajamo na mestu. Posledica tega pa je, da stagniramo. Nobene spremembe ne uvedemo v svoje življenje, ker ne želimo ničesar razdreti, uničiti in tako se oropamo možnosti, da bi videli, ali je za našim zidom udobja še kar koli drugega, ker nam je tam, kjer smo, tako zelo super. Pa nam je res? 

Zakaj je cona udobja v resnici tako zelo nevarna?

Ker nas zadržuje na mestu in nam ne dovoli, da bi lahko s tem, ko bi se pomaknili naprej, videli, kaj vse nas lahko čaka. Ker nam ne dovoli, da bi se podali v akcijo k spremembam. Ker nas zadrževanje v coni udobja ne vodi nikamor, tako smo oropani možnosti sprememb in napredka, ki nas čakajo izza zidu.

Za vsako spremembo se je treba močno potruditi, vendar je vredno, saj vas čaka svežina, ki je nagrada, ko stopite iz cone ugodja in se podate na pot k spremembam. 

Zidu ni lahko razdreti, vendar ni nemogoče

Vsi si postavljamo zidove in ustvarjamo namišljene cone, kjer se počutimo varne in domače. Zaradi tega vztrajamo v strupenih in uničevalnih odnosih, v službah, v katerih smo nesrečni, pa tudi v prepričanjih, ki nam ne koristijo. Ljudje pa si želimo sprememb, hrepenimo po napredku, po novem, po svežini, a nas zavira strah, ki nas zadržuje na mestu in nas hromi. Tako životarimo, namesto da bi živeli.

 Naredi tisto, kar misliš, da ne smeš, in naredi tisto, česar te je strah. 

Stopiti iz znanega je namreč glavni in edini pogoj za osebno rast. Da se pomaknemo iz znanega, je treba zavestno ugotoviti, da smo ujeti, in si to tudi priznati. To je lahko kar koli, na kar smo navezani ali česar smo navajeni, vendar pa nas to ne osrečuje in nam ne služi več. Vprašajmo se, zakaj bi še vztrajali pri nečem, kar nas ne osrečuje. Ali ne bi bilo bolje, da se podamo ven, zrušimo zid in zakorakamo v svet? Ta je sicer neznanka, je pa vsekakor vredno poskusiti, saj nas prav tam čakajo svežina, novosti in radost. 

Začnite z majhnimi koraki.

Začnite z manjšimi spremembami, kot so nova pričeska, slog oblačenja, videz.

Spoznajte nove ljudi.

Naučite se česa novega, mogoče novega jezika, skuhati novo jed, vpišite se v tečaj slikanja ...

Pojdite na dopust tja, kjer še niste bili, pa si že od nekdaj želite. Zakaj ne?

Prestavite pohištvo in stvari kam drugam.

Začnite z majhnimi koraki. Nikar ne hitite in ne prehitevajte. Prav te majhne spremembe vam bodo pokazale, kako dobro vam denejo in kakšno svežino lahko prinesejo v vaš vsakdan. Tako se boste lažje odločili za večje spremembe in premike v življenju.

Petra Strelec