Biti zdrav je želja vsakogar. Pogosto verjamemo, da je to naša prirojena pravica. 

UNIVERZALNA NARAVA ZVOKA

Zvok je zelo vsakdanji, a hkrati dokaj skrivnostni gost v življenju vsakogar. Zaobjema ritem, harmonijo, moč, sporočilo (vanj vtisnjeno informacijo) in je ne nazadnje tudi živi pretok inteligence oziroma zavestna energija. Ali potemtakem smemo reči, da je naš obstoj dejansko mešanica slišnih, komaj slišnih in neslišnih zvokov, torej nekakšna simfonija zvokov –̶ vibracija, ki osnuje in tudi stalno preoblikuje praktično vse: od najmanjše celice v telesu do pojavov v vesoljnih širjavah? Ob predpostavki, da gre pri vsem zgolj za nihanje medsebojno bolj ali manj prepletenih energijskih valovanj, ki jih naravoslovna znanost šele postopoma odkriva, medtem ko so razne tradicije ali veje ezoteričnega znanja te pojave preučile že zdavnaj. Skratka zvok kot počelo obstoja; to je tisto, kar mora znova postati temelj naših izkustev.

S tem bi se takoj strinjala znanstvenik   ̶ kvantni fizik in samouresničeni modrijan. Kaj pa običajni človek, katerega senzitivnost ni dovoljšna, da bi gladko prehajal med svojo psihofizično in prebujeno duševno dimenzijo izkustva? 

ZDRAVSTVENI VIDIK ZVOKA

A njegovo počutje vendarle sledi bodisi prijetni glasbi, prijazni besedi ali njenemu nasprotju – invaziji hrupa kotne brusilke ali vojaških topov itd. V splošnem je odziv na zvoke v okolici in ZNOTRAJ NAS razmeroma predvidljiv. Za več nepredvidljivosti v življenju pa največkrat poskrbijo prezrta dejstva, ki vodijo v bolezen.

Veliko dognanj bo zgolj postopoma razjasnilo vpliv vseh različnih spektrov elektromagnetnega sevanja (elektro smog) na naše zdravje in počutje. To nevidno valovanje energije, uvodoma poimenovano kot 'neslišni zvok', žal nedvomno zmoti že milijone let ustaljene biološke procese znotraj živih bitij. Če kar koli stalno ruši ravnovesje, (psiho-)imunski sistemi zlagoma začnejo odpovedovati oziroma izgubljati svojo prirojeno moč.

Znova pomislimo, kaj je to vibracija, ki spremlja pravzaprav čisto vsak pojav v vesolju. Če je telo 'popoln stroj', zakodiran skozi molekule DNK, in če je človeška psiha 'popoln pretok nesnovne inteligence', zakodiran v obliki miselnih vzorcev, čustvenih stanj, zavestnih in nezavednih (podzavestnih) spominov, govorimo, da smo zdravi. Pri iskanju vzrokov za nastanek bolezni se je zato nujno treba lotiti vzporedne obravnave fizičnega, psihičnega (umsko-razumskega) in duševnega vidika obstoja. 

KVANTNI TEOREM OPAZOVALCA

Načela kvantne fizike so glede tega neusmiljeno jasna, saj utemeljujejo povezanost duha in materije, tako imenovani teorem opazovalca, ki pravi, da šele s pojavom opazovalca materialni svet zadobi svoj obstoj. Torej, dokler ni SUBJEKTA, OBJEKT (vesolje) v resnici ne obstaja, kvečjemu v čisti potencialnosti. Kaj to pomeni? Da je vsa naša izkušnja življenja samega, četudi na najbolj 'navidezno materialni' ravni telesa in sveta zgolj virtualni rezultat stalnega pretoka (informacij) inteligentne energije znotraj lastne zavesti.
Sklepajmo korak dalje. Na neki točki torej s primernim znanjem lahko primemo vajeti lastnega življenja spet v svoje roke, bolezni pa preprogramiramo v zdravje. In prav primeren, beri originalen, nepopačen, zvok je to programirno sredstvo. Starodavna vedska znanost govori o povezanosti ali soodvisnosti imena (nama) in oblike (rupa). V tem odnosu se razkrije sam samcati mehanizem manifestacije stvarstva, pri čemer je zvok predpogoj za pojavitev snovne oblike. 

SANSKRT   ̶ KLJUČ DO NEKOČ ŽE SPOZNANEGA VSEZNANJA

V sanskrtu, ki je zelo poseben starodavni jezik (recimo mu kar materinščina hinduizma, budizma, džanaizma, sikhizma in jogijske znanosti), je ta soodnosnost popolna, medtem ko pri preostalih človeških jezikih to velja le delno. Celo znanstvenike NASE, ki so ga preučevali, je najbrž začudila ugotovitev, da imajo opravka z ničem najbolj nedvoumnim in kompaktnim, hkrati pa vrhunsko strukturiranim in kompleksnim v sferi jezika. Na podlagi teh izsledkov sanskrt velja s stališča programiranja za najuporabnejši človeški jezik nasploh. Najbrž ne gre za naključje, da je ogromno znanja o subtilnih svetovih dostopnega prav v sanskrtskih besedilih, zlasti tako imenovanih vedskih himnah, ki v obliki zelo natančnih   ̶ po intonaciji in ritmu   ̶ recitacijah oživljajo energijske vzorce, po katerih deluje kozmično življenje   ̶ vesolje. Tam so med drugim opisane štiri ravni zvoka: vaikhari (običajni govor), madhjama (notranji zvok kot proizvod naših misli), pašjanti (raven zelo subtilnega občutja o nečem   ̶ raven intuicije pa tudi sfera arhetipov) in para (popolnoma nadčutna, umu in razumu nedoumljiva sfera absolutno nedeljive inteligence Absoluta   ̶ večne Tišine).

Čigar zavest je dovolj razvita, da operira na tej vrhunski ravni, odkrije resnične vzroke za neravnovesja v svoji okolici, denimo pri bolnih posameznikih.

Čim bolj skozi lastno izkušnjo, se pravi prakso, prepoznamo potentnost zvoka (Šabda Brahm), tem bolj se nam to obrestuje v smislu dobrega zdravja. Tukaj se meditacije, sveti zlogi   ̶ mantre in vedske recitacije v sanskrtu povežejo v smiselni proces notranjega uravnavanja lastnega telesa in duha, kar pomeni obvladovanje prej divjih (zaradi nevednosti, stresa ali ostankov živalske nagonskosti) energij, ki so zastirale resnično človeško dostojanstvo. Intenzivnost sinergije niha glede na posameznika.

Pred nadaljevanjem predahnite in za vajo z zaprtimi očmi in popolnoma sproščeno (brez prisile in koncentracije ter brez pričakovanja) deset minut v mislih ponavljajte besedo SITARAM ( सीताराम ) ali NAMO NARAJANA ( नमो नारायण ) ali vibracijsko najsvetejši zlog OM ( kot kombinacijo zlitih glasov A, U in M) ali OM NAMA ŠIVAYA ( नमः शिवाय ). Vendar izberite le enega od teh in se ga držite (daljše obdobje, ko vas bo rezultat popolnoma navdušil), pri čemer poskrbite, da vas kar koli grobo ne zmoti med vajo, blag prehod iz doseženega stanja nazaj v aktivnost pa tudi velja kot napotek. 

Nadčutni svet ali spremljajoči paranormalni pojavi nikakor niso neobstoječi, pač pa so zunaj dosega čutne zaznave in celo umskega uvida. Še najbolj se mu lahko približamo skozi mojstrstvo v polju zvoka (glej gornje navedbe), ki skozi ritem, harmonijo, moč urejenosti, informacijsko sporočilo in vso v njem prisotno inteligenco nenehno programira in reprogramira celotni energijski ustroj človeka.

Prihodnost je na obzorju, ki nakazuje prehod od snovnih zdravil (tablete, cepiva ...) k zdravilnosti znanja, pri čemer zvok opravi svoje delo vselej brezhibno naravno.

SKLEPNE MISLI IN DOSTOJANSTVO VEDSKE KULTURE

Za priokus tistih časov znotraj stvarstva   ̶ zlate dobe Znanja sta dovolj naslednja verza:

रचो अक्षरे परमे वयोमन यस्मिन देवा अधि विश्वे निषेदुः |
यस्तन न वेद किं रचा करिष्यति य इत तद विदुस्त इमे समासते

Veda biva v naddimenzionalnem polju najvišjega eteričnega Bitja, od koder se skozi božanskost naravnih zakonov izraža kot vesolje. Kaj himne lahko storijo zanj, čigar zavest se ni odprla temu polju? Poznavalci te ravni so temeljito uravnovešeni v Tistem. (Rg 1.164.39)

Za izhodišče smo vzeli povsem realno trditev, da vsak snovni in nesnovni  pojav in struktura v sebi nosita določeno vibracijo  ̶ valovanje energij, medsebojno prepletenih bodisi na kompleksen ali preprost način. Povrhu se moramo strinjati, da v subatomskem svetu (in progresivno na še bolj pretanjenih ravneh) delovanje teh neslišnih zvokov nikoli ne poneha. V tem tiči glavni razlog, da je starodavna vedska civilizacija pripisovala večji pomen zavedanju notranjih procesov v človeku kakor pretiranemu seciranju zunanjega sveta skozi odkritje brezštevilnih naravnih zakonov. Neidealno okolje bo vedno izraz nepopolnega Znanja o subtilnih ravneh duševnosti, o naravi človeških misli, o učinku zvoka, ki skupaj ustvarjajo nestalno vzajemen pretok energij.

Avtor: Rajko Jerama