Postenje uma je v svojem bistvu starodavna umetnost zdravljenja in vračanja v sedanji trenutek, v katerem dejansko že od nekdaj ste, a ga je zameglila iluzija preteklosti in prihodnosti. Postenje uma je zemljevid, ki ne vodi nikamor oziroma vodi v »tukaj in zdaj«. Na zemljevidu, ki nas pelje do tukaj in zdaj, paradoksalno moramo disciplinirano postiti um. Zanimivi paradoks večne osvoboditve in vezanosti na čas je osrednjega pomena v zen budizmu, kot denimo takrat, ko je govora o izpopolnitvi zena oziroma, da smo tudi v samsari (času) v tukaj in zdaj ves čas v nirvani.

ZEN V ŽIVLJENJU

Indijski duhovni guru in strokovnjak za jogo, Svami Satčidananda, je nekoč dejal, da razsvetljenje ni nek izjemen dogodek, ampak lahkotnost, ki jo občutimo, ko izstopimo iz mrakobe osebnosti v svetlobo Božjo. Takó zavedanje razsvetljenja razumejo na Vzhodu. Vendar si ga na Zahodu napačno razlagamo kot epski dogodek, kakršnemu smo priča v hollywoodskih filmih, ki nas čaka, ko bomo preznojili dovolj znoja. Razsvetljenje ni dogodek ali kraj, do katerega se moramo prebiti, kot so nam že dovolj jasno pojasnili vzhodnjaški modreci. Kot pravi Svami Satčidananda, je razsvetljenje lahkotnost, ki jo občutimo v vsakem trenutku življenja, ki predstavlja še korak naprej od sproščenosti.

Lahkotnost nastopi takrat, ko zmanjšamo delovanje občutka skrčenega vidika zavesti (»jaza«), se osvobodimo in zaživimo na svetu, ne da bi še naprej prebivali v ječi dojemanja sveta svoje osebnosti. Takrat vidimo svet takšen, kakršen v resnici je, ne da bi morali izkušnjo poimenovati ali ji nadeti kakršnokoli nalepko. Dejansko je zen v življenju zen v slehernem trenutku. Cilj postenja uma se je popolnoma osvoboditi v življenju, kar se v sanskrtu imenuje dživanmukta. Vendar cilj razsvetljenja in osvoboditve ni nek konkreten kraj ali dosežen cilj, ampak spoznanje, ki že od nekdaj drži. Um se nazadnje tako zelo izprazni, da opustite prakso oziroma disciplino, ker ste dosegli cilj – ki je živeti iz spontano naravnega zavedanja v tem večnem trenutku, kar je tudi cilj prenekatere vzhodnjaške tradicije: spoznati, da smo bili že od nekdaj razsvetljeni.

OČIŠČENJE PREHRANJEVALNIH NAVAD

Ljudje najraje odvračamo pozornost od pomembnih stvari s pijačo in jedačo. Velikokrat slišimo izraz »hrana za tolažbo«, kot da nas hrana dejansko potolaži. Na splošno velja, da nam hrana za tolažbo škodi, ker se skušamo večinoma v boljšo voljo spraviti z živili, ki kar pokajo po šivih od sladkorja in škroba, recimo po sladkarijah. Vendar če segamo po sladkorju in škrobu, samo zadušimo bolečino in se ne soočimo na z njo – da o boleznih telesa, k čemur to tudi vodi, niti ne izgubljam besed.

Kako se lahko vznemirjenju zoperstavimo? Zavedati se moramo psihološke bolečine in se poglobiti naravnost vanjo, ne pa je odrivati stran, saj bolečino lahko pozdravimo samo tako, da se je zavemo in sprožimo globoko zdravljenje. Šele takrat se zavemo, kako toksično hrano dajemo v usta. Če se ne zavedamo, kaj vse pojemo, lahko zelo škodujemo svojemu psihosomatskemu organizmu. Nezavedanje pa ni nič drugega kot odziv lenega in podzavestnega uma. Disciplinirano prehranjevanje je za postenje uma nujno potrebno, ker spremeni eno od temeljnih človeških navad, da jemljemo stvari za samo po sebi umevne. Če se disciplinirano prehranjujemo, spremenimo svoje prehranjevalne navade in se nam bolj razjasnijo misli. Vendar se lahko sčasoma, ko se začnete bolj zavedati potreb svojega telesa, spremeni tudi sama prehrana.

Za postenje uma je ključnega pomena, da začnemo uživati manj živil, ki pretanjeno vznemirjajo um – kar kaže na to, da je določeno živilo za nas škodljivo. Nujno moramo zmanjšati uživanje rafiniranega sladkorja, pšenice in kofeina, saj se z njimi močno zasvojimo in so v samem središču naše industrijske prehrane. Rafiniran sladkor recimo deluje kot droga, katero ljudje uživajo iz dneva v dan, saj se zasvojijo z izdelki, kot je koka kola. Preveliko uživanje sladkorja škoduje telesu in umu, znanstveniki pa verjamejo, da nas pripelje do demence, še zlasti Alzheimerjeve bolezni.

Kakorkoli že, pomembno je poiskati zdrav način prehranjevanja, ki nam je pisan na kožo. Ko se začnemo disciplinirano prehranjevati in spreminjati svoje prehranjevalne navade, stopimo na rep lenobi, h kateri je nagnjen naš um, zato se v samem bistvu postavijo na glavo tudi naše samskare. Če se disciplinirano prehranjujemo, lažje shujšamo in izboljšamo zdravje, ker se izurimo do te mere, da recimo ne sežemo po naslednji sladkariji. Kako točno se imenuje naš način prehranjevanja, niti ni bistveno, ampak šteje bolj disciplinirano opuščanje uživanja živil, ki škodujejo našemu zdravju.

DIGITALNO RAZSTRUPLJANJE

Če dan in noč uporabljate digitalno napravo, mobilni telefon, računalnik, televizijo itd., se lahko za umiritev uma obrišete pod nosom. Preprosto ne gre. Koliko od vas recimo uporablja digitalne naprave tik pred spanjem, nato pa več ur nemirno spite in se premetavate po postelji? V zadnjem času so naši spalni vzorci popolnoma v razsulu zaradi preveč digitalnih dražljajev. Ljudje vse manj spijo in vse večkrat jih muči nespečnost, ker smo se zasvojili z drogo, ki se imenuje digitalne naprave.

Po mnenju daoizma smo, če se lotevamo jang (moških/aktivnih) dejavnosti v nočnem času, neuglašeni z naravo, ker je noč čas za jin (žensko/pasivno) energijo, ko si moramo odpočiti in dati čutila na pašo. Če pa se ponoči lotevamo jang dejavnosti, vznemirjamo um, ki se spravlja v pogon, ker verjame, da je začetek dneva, ko je jang že naravno visok. Prav zato smo ponoči nemirni, saj se um premika, ko bi moral počivati.

Digitalno razstrupljanje je za postenje uma nujno potrebno, saj se um ne more umiriti (nirodha), če ga ves čas bombardiramo z dražljaji. Posluževati se moramo načinov, s katerimi se zoperstavimo digitalnim bombardiranjem in negujemo naravno prazen um.

Knjigo meseca Umetnost postenja uma lahko delno prelistate in kupite tukaj.