Arnika je gorska rastlina, kar je razvidno tudi iz pridevnika »montana« (v latinščini mons pomeni gora, montana pa gorska). Staro nemško ime »Wohlverlei« (daje dobro) kaže na njene posebne zdravilne učinke. Drugi nemški ljudski izrazi, kot so »Fallkraut« (zel za padec) ali »Bruchkraut« (zel za zlom), neposredno kažejo na uporabo za zdravljenje poškodb s topim predmetom. Arnika je prešla v splošno uporabo šele v novem veku (v 17. stol.).

Vrste arnik

Obstaja več kot 30 vrst arnike, med katerimi sta najbolj znani travniška (Arnica chamissonis) in gorska arnika (Arnica montana). Različne vrste se med seboj zelo razlikujejo glede vsebnosti zdravilnih sestavin in raziskave so pokazale, da največ teh najdemo v gorski arniki. Izdelki iz drugih vrst imajo zato šibkejše delovanje.

Botanične značilnosti

Arnika je zelnata trajnica, ki zraste od 20 in 70 cm visoko. Steblo je žlezasto in dlakasto, z enim cvetnim koškom. Listi so pritlehni in rozetasti. Rumeni cvetovi se pojavijo med mesecem majem in avgustom. Za zdravilno uporabo so primerna sveža in posušena socvetja.

Iz pritlične rozete požene dolgo stebelce, proti vrhu vzporedno rasteta dva lista, iz katerih poganjata dva stranska poganjka. Poganjka nosita rumen cvetni košek, ki je manjši od glavnega cveta – tega najdemo na koncu glavnega stebelca. Cvetje nabiramo junija, redkeje korenine.

Rastišče

Arnika raste na visokih planotah nad 800 metri nadmorske višine in na kislih gozdnih krčinah po vsej Evropi.

Že naši pradedje so vedeli, kako zelišča uporabljati v zdravilne namene, kar še posebej velja za arniko, ki spada v sam vrh zdravilnih rastlin. Arnika vsebuje eterično olje in flavonoide. Odlično se obnese ob udarcih, odrgninah, zmečkaninah, zlomih in zvinih, odpravlja modrice in bolečine, tako da prekrvavi poškodovani del telesa. Tudi pri raznih vnetjih sklepov, mišic ali kit in pri površinskih ranah in trombozi kmalu pride do olajšanja. Lahko jo uporabimo za grgranje ob vnetju ust in grla, pri angini, poleg tega poživlja delovanje srca in krvnega obtoka.

Arnika ni za notranjo uporabo!

Na poškodbe, ki ne krvavijo, vedno položimo hladne obloge, ovitke in polivke – ko se segrejejo, jih menjamo. Pri revmatičnih težavah lahko izvajamo masaže z arniko.

Recept za tinkturo

Potrebujemo:

10 gramov arnike

100 ml 70-odstotnega etanola

Arniko namakamo v etanolu ali dobrem domačem žganju (lahko tudi v dobrem olju v enakem razmerju) v temnem prostoru 3 tedne. Mešanico vsak dan pretresemo.


Še več si lahko preberete v knjigi prve slovenske zeliščarice, Terezije Nikolčič, z naslovom Čaji dobre misli Terezije Nikolčič, ki je na voljo tukaj.