Tri zlata pravila

Ljudje se preučevanja telesne govorice lotevamo zaradi različnih razlogov: da bomo skozi njeno razumevanje izboljšali stik s soljudmi, da bomo lažje ugotovili prevare in zavajanja, da se bomo na splošno bolje zavedali telesa, da bomo načrtno izboljšali telesne položaje med nastopanjem, da bomo lažje vplivali na druge ljudi in tako naprej. Skozi učenje »branja« telesne govorice se pravzaprav učimo razumeti prava čustva, namere in splošno naravnanost človeka, ki ga opazujemo. Sporočil govorice telesa pa si nikoli ne smemo razlagati izolirano. Pri razlagi moramo ves čas uporabljati tri zlata pravila:

 

1. Kontekst

Kontekst vključuje okolje, v katerem smo pozorni na govorico telesa, zgodovino interakcij med posameznimi govorci, njihove medsebojne odnose in njihove vloge v situaciji. Vzemimo kot primer prekrižane roke na prsih, ki so pogosto znak zadržanosti. Toda če je oseba malo oblečena, v sobi pa je hladno, se bodo roke slej ko prej prekrižale zaradi zaščite telesa pred izgubo temperature.

 

2. Celotna slika

Pravzaprav moramo stremeti k temu, da ne beremo zgolj posameznih položajev oziroma delov telesa. Posamezni neverbalni signal je lahko zelo hitro napačno razložen, s čimer si lahko pri nadaljnjem spremljanju sporočila naredimo velikansko škodo. Če zanemarjamo besede in želimo sporočilo razumeti zgolj skozi neverbalni del, moramo upoštevati prav vse signale, ki sestavljajo posameznikovo vedenje in izražajo njegovo stanje duha. Zgolj zato, ker se človek poti ali se dotika nosu, ne moremo z gotovostjo sklepati, da laže. To so resda signali razburjenosti, vendar pa razburjenost ni nujno nastopila zato, ker bi človek lagal. To je še posebej pomembno pri zasliševanju obtožencev, ki so vsekakor pod stresom.

 

3. Skladnost med govorjeno besedo in neverbalnimi signali

Ali res vse, kar zaznavamo, daje skladno celoto? Na kaj nas napeljuje razhajanje med verbalnim in neverbalnim delom sporočila? Nam razhajanje sporoča, da nas želi govorec prelisičiti? Ima videno smisel ali pa bi v danem kontekstu morali iz besed razbrati kaj drugega? Torej, kakršno koli razhajanje med verbalnim in neverbalnim delom sporočila nam sporoča, da moramo biti na to še posebej pozorni. Pogosto si lahko pomagamo z dodatnimi vprašanji in tako pri sebi razčistimo opaženo razhajanje.

 

Samoizpraševalna analiza

Vsak neverbalni signal moramo vzeti kot delček celotne slike. Ko tak signal opazimo, začnemo iskati druge, ki vodijo do enakih občutij ali naravnanosti. Če smo soočeni z veliko količino različnih signalov, jih moramo postaviti v kontekst in raziskati okolico. Če okolica podpira možnost obstoja določene naravnanosti, še naprej iščite razhajanja oziroma konflikte. Ali ima opaženo čustvo smisel? Ali podpira besede? Je oseba navajena, da se tako vede? Šele po takšnem samoizpraševanju smo lahko prepričani v svojo analizo sogovorčeve telesne govorice oziroma v svoje trditve o tem, ali nekdo laže, kaj prikriva ali pa ima nekakšen svoj scenarij želenega razvoja dogodkov. Tudi pri branju telesne govorice vsakdo razvije svoj stil. Čeprav je govoriti o pravilnem oziroma nepravilnem branju telesa sila nehvaležno, je dobro, da vsaj na začetku osvojimo nekakšno zaporedje, ki daje dobre rezultate.

 

Kako dobro brati neverbalno govorico telesa?

Telo začnemo najprej spremljati pri stopalih in se šele nato s pogledom sprehodimo navzgor proti obrazu. Stopala in noge so najzanesljivejši pokazatelj našega čustvenega dogajanja, zato najprej preverimo, kaj se dogaja z njimi. Da si bomo lažje zapomnili, naj velja izrek: »Dlje od možganov, manj pod nadzorom.« Ta izrek sicer ni znanstveno dokazan, si ga je pa zelo lahko zapomniti in izkustveno tudi drži. Stopala so pač najdlje od možganov, kar po tej logiki pomeni, da jih imajo možgani najmanj pod nadzorom.

 

Med opazovanjem moramo čim prej vzpostaviti razumevanje običajnega sogovorčevega vedenja. Nekdo, ki je pravkar izvedel šokantno novico, se bo ves čas pogovora na posamezne besede odzival drugače kot nekdo, ki je pravkar prišel z dopusta. Prav tako moramo vedeti, ali je človek na primer strasten kadilec, alkoholik, narkoman ipd. Vedenje vsakogar izmed omenjenih ima določene poteze, ki so lastne njemu in njegovi odvisnosti, zato jih moramo čim prej prepoznati in razumeti kot zanj običajne. Omenjeno je še posebej pomembno zaradi časovnega vpliva na opazovanje. Odzivi kadilca, ko se približuje čas za naslednjo cigareto, so drugačni od odzivov nekadilca, ki nima potrebe po nikotinu. To moramo upoštevati, da si lahko ustrezno razložimo včasih celo nekoliko pretirane odzive na kakšen naš predlog. Mogoče je bilo vse, kar bi morali narediti za želen razplet pogajanj, kratek odmor za osvežitev (cigareto, kavo ipd.).

 

Vaja dela mojstra

Za dobro branje telesa moramo razviti tudi sposobnost na eni strani spremljanja sogovorčeve telesne govorice in na drugi strani svoje verbalne komunikacije (govorjenja in poslušanja). To se mogoče sliši nekoliko zapleteno, vendar lahko to doseže prav vsakdo, le vaditi je potrebno. Navaditi se moramo, da med komunikacijo nismo popolnoma prisotni zgolj v izgovorjenih oziroma slišanih besedah, temveč se v mislih malo oddaljimo in v miru spremljamo potek. Sčasoma, ko nam omenjeno postane rutina, vsemu temu dodamo še zavestni nadzor nad gibanjem svojega telesa. Gre za zelo pomemben vidik dobrega branja telesa. Pogosto moramo namreč uporabljati dodatna vprašanja, da posamezne gibe ali odzive sogovorca sploh lahko postavimo v pravi okvir razumevanja.

 

Za hitro napredovanje v opazovanju priporočam, da se kdaj pa kdaj namenite na kavico, čaj ali sok v bližnji lokal ali restavracijo. Lokali so zelo prikladna mesta za učenje opazovanja, saj mize običajno nimajo zaprtih hrbtišč in so dobro vidne tudi noge ljudi med sedenjem. Za dodaten plus pa poskrbijo še sodobne razvade. Če ljudje niso vpleteni v pogovore, gledajo na mobilne telefone ali osebne računalnike. Praktično smo lahko popolnoma brez skrbi, saj našega opazovanja ne bodo opazili, tudi če bomo koga opazovali nekoliko dlje.


V naši spletni knjigarni sta na voljo knjigi z naslovom Govorica telesa in osebna karizma in Samozavest je seksi, s katerima lahko vaše razumevanje govorice telesa še bolj poglobite.


Povzeto po članku, objavljenem v reviji Karma+, avtorja Edvarda Kadiča, strokovnjaka za komunikacijo in osebnostni razvoj.