Večinoma stres razumemo kot nekaj slabega, se mu izogibamo in si želimo, da ga ne bi čutili. Pa vendar gre za isti telesni in psihološki odziv, zaradi katerega je tako razburljivo gledati športne tekme, grozljivke ali skakati s padalom. Zapleten biološki sistem v človeškem telesu, ki omogoča stresni odziv, je tisti, ki je našim prednikom omogočil, da so se odzivali na zahtevno okolje, v katerem so živeli. Ob stiku z nevarnostjo se jim je pospešil srčni utrip, povišal krvni tlak, povečal se jim je krvni pretok v skeletne mišice – zgodila se je cela kaskada odzivov, ki je telo pripravila za beg iz nevarne situacije ali za spopad z nevarnostjo. Za večino ljudi v našem okolju je fizičnih zahtev okolja manj, obstaja pa vrsta drugačnih zahtev, ki aktivirajo naš primitivni stresni sistem.

 

Kaj si torej misliti o stresu?

Dobro je razumeti, da stres sam po sebi ni slab. Prav tako kot sam po sebi ni dober. V določenih okoliščinah in v določeni meri nas aktivira in pripravi na akcijo, v drugih nas ohromi in škoduje našemu počutju in zdravju. Kot bomo spoznali, lahko pri soočanju s stresom zavzamemo aktivno vlogo in z določenimi spremembami zmanjšamo negativen vpliv, ki ga ima na naše življenje.

 

Aktivno soočanje s stresom

Pomemben korak pri soočanju s stresom je prepoznavanje stresorja oziroma tistega dogajanja okoli vas, za katerega menite, da pripomore k vašemu stresu. V pomoč pri prepoznavanju teh »trnjev v peti« si lahko pomagate z vprašanji, kot sta: »Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se počutil bolje?« ali »O čem pogosto razmišljam, ko sem pod stresom?« Če vam uspe najti jasen zunanji razlog za vaš stres, razmislite o vaši vlogi v tej situaciji. Vprašajte se, kaj lahko storite, da odstranite ali omilite vpliv stresorja na vas. Kako lahko aktivno pristopite k problemu? Načrtujte korake pri obvladovanju problema in poskusite predvideti čas, ki ga boste posameznemu koraku namenili. Razmislite o tem, kako vaše ostale dejavnosti vplivajo na reševanje problema in ali lahko s katero začasno prekinete, da se lažje osredotočite na bolj aktualen problem.

 

Vloga opazovalca

Pomemben vidik pri soočanju s stresom je upoštevanje vašega razumevanja stresorja. Gre za način, kako dojemate stresor, in pomene, ki mu jih pripisujete, saj ti pomembno oblikujejo vpliv, ki ga stresor na vas ima. Gotovo ste se že srečali z izkušnjo, ko vas je težil določen problem, vašim prijateljem pa se je zdel popolnoma banalen in enostavno rešljiv. Razlika med vami in vašimi prijatelji je bila, da prijatelji niso bili obremenjeni z vašim edinstvenim odnosom do problema. Pri soočanju s stresorji bodite pozorni na vaše razumevanje situacije in na posledice, ki jih takšno razumevanje ima. Razmislite, ali je rešitev sploh v vaših rokah, ali si postavljate previsoka merila, ali res »morate« biti takšni, kot si dopovedujete. Pri prepoznavanju tega vidika problemov vam lahko pomaga, da si predstavljate, kaj bi svetovali prijatelju, če bi imel vaš problem.  

 

Tehnike za obvladanje stresa

Včasih stresorjev ni preprosto določiti, saj so morda dolgotrajni ali pa so izven vašega nadzora. Da bi omilili učinke stresa na naše telo, je v takšnih situacijah priporočljivo uporabiti različne tehnike za spoprijemanje s stresom.

 

Samohipnoza

O samohipnozi govorimo, ko posameznik sam v sebi vzbudi stanje hipnotičnega transa in to stanje uporabi za izboljševanje različnih vidikov svojega življenja. Stanje hipnoze je naravno stanje, pri katerem svojo pozornost usmerimo vase, v svoje notranje podobe. Naše notranje podobe in misli imajo močan vpliv na naše čustvovanje in počutje. Zato se lahko dobro počutimo, če se spominjamo lepih dogodkov, in smo zaskrbljeni, če si ustvarjamo negativne predstave o prihodnosti, kot na primer predstave o neuspehu ali kopici nerešenega dela, s katerim se bomo v naslednjem tednu srečali. V stanju hipnoze ta mehanizem uporabljamo za doseganje globoke duševne in telesne sprostitve. Samohipnoze se boste najlažje naučili ob vodstvu strokovnjaka, primerljivo stanje pa lahko dosežete z naslednjo vajo.

 

VAJA

Udobno se namestite in zaprite oči. Uporabite vso svojo domišljijo in si v mislih naslikajte sebe med izvajanjem sproščujoče dejavnosti, na primer kopanje v kadi. Svoje podobe obogatite s čim več podrobnostmi: opazujte svoje telo v prijetno topli vodi in bodite pozorni na občutke v telesu, ki spremljajo te predstave. Prijetne občutke v telesu si lahko predstavljate kot barve. Uporabite svojo domišljijo in z barvami prekrijte celo svoje telo. Vajo izvajajte, dokler vam ustreza. Za zaključek enostavno odprite oči in se z mislimi vrnite v trenutni čas in prostor.

 

Meditacija

Meditacija je starodavna tehnika, ki jo lahko uporabljamo za samospoznavanje in trening bolj učinkovitega odnosa do svojega notranjega sveta.

 

VAJA

Za izvedbo osnovne oblike meditacije zaprite oči in usmerite svojo pozornost na dihanje. Pozorni bodite na to, kako se vaš trebuh dvigne z vdihom in spusti z izdihom. Ko boste tako usmerjali svojo pozornost nekaj časa, se bo zgodilo nekaj neizbežnega. Ugotovili boste, da vam je pozornost ušla z vašega dihanja in se usmerila v misli, v razmišljanje o preteklosti ali prihodnosti. Nič zato! Brez kritiziranja nežno usmerite svojo pozornost nazaj na svoje dihanje. Namen meditacije ni uiti mislim, temveč okrepiti zavedanje, kakšen učinek imajo misli na naša čustva in občutke. S ponovnim vračanjem pozornosti na dihanje vsakič, ko se izgubimo v mislih, rahljamo navezanost na svoje misli. Naše misli ne definirajo nas samih. So le miselni dogodki, ki pogosto ne odslikavajo resničnosti. Ne jemljimo jih preveč resno.


V branje priporočamo knjigi z naslovom Ozdravimo depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize: 7 naravnih metod zdravljenja in Stres - kako se ga znebimo.


Povzeto po članku, objavljenem v reviji Karma+, avtorja Jureta Jamnika, mag. biopsihologije, terapevt medicinske hipnoze, ustanovitelja Inštituta Hopea.