Mnogi, ki še danes vemo za ta bitja, smo bili označeni kot otroci s preveč bujno domišljijo in nemalokrat šele mnogo kasneje najdemo pravo povezavo med vsemi »naključnimi« dogodki. Bilo bi izjemno, če bi si dovolili čutiti vse, kar v resnici zaznavamo že z »običajnimi« čutili.

 

Svetovi, ki so mi pomagali preživeti

Danes vidim, slišim, čutim in zaznavam nevidne in neslišne različice svetov. Vse je tu. Domišljija je nekaj, kar razumemo kot izmišljeno, toda od kod bi lahko um prenesel podatke, saj ne zmore drugega kot shranjevati že videnega ali doživetega? Kdo prinaša uvide, prebliske in vizije? In kje je tisto, kar želimo prepoznati, a nas je strah, da bi nam spremenilo življenje, ga obrnilo na glavo? Kdo stoji za vsem tem, česar ne moremo ubesediti? Odgovor je: Duša. Ona nas popelje na razkošna potovanja po prostranstvih nezavednega. Bliže smo ji, bolj smo odprti za sporočila in lažje vidimo, prepoznamo sporočila teh svetov.

Obstaja ogromno zapisov, pričevanj in videnj angelov na nenavadnih mestih. Po svetu živimo ljudje, ki ne delimo svetov na našega in njihovega, ker vemo, da je vse en sam svet. Tančice, ki se odstirajo danes, so veliko bolj prosojne, kot so bile nekoč. Angeli, duhovni vodniki in predniki so bližje kot kdajkoli, saj je tudi naše zavedanje drugačno. Rojevajo se otroci, ki se spominjajo preteklih utelešenj, govorijo o angelih, se pogovarjajo z njimi in čisto nič jim ni čudno, da jih nekateri ne vidijo. Oni jih. Učijo nas zaupanja v to, kar čutimo v sebi in ne izven sebe. Pri kanaliziranju sporočil in predaji le teh sem videvala slike prostranstev, svetlobe, žarečih bitij pa tudi čisto človeških oblik prednikov, pokojnikov, neutelešenih duš...

 

Predati se zaupanju v duhovno vodstvo

Bolj ko smo predani zaupanju v duhovno vodstvo, manjše so omejitve na poti do neopisljivih občutkov srečanj z njimi. Skozi leta doživljanja teh izjemnih trenutkov sem spoznala rdečo nit v obliki želje po razumevanju nevidnega in neslišnega; sprejeti vse okoli sebe, ne glede na principe verovanja, in dopustiti, da smo lahko vodeni na tisoč in en način. Duša pozna našo Pot od začetka začetkov do konca.

Stoletja zanikanja in temačnih bojev za prevlado ene, druge ali tretje vere in neozdravljiva »bolezen človeštva«, strah, so pripomogli, da se je današnji človek najprej želel prepričati v to, v kar naj verjame, in tu sta treščila skupaj dva različna principa. Hrepenenje je poniknilo, Bog je postal nedostopen, a hkrati bolj »dosegljiv« kot kdajkoli prej. Toda včasih mora vse utihniti, da slišimo šepet in to se dogaja zdaj. Kako naj se nam bitja približajo, če smo odeti v debele plašče zanikanja svetosti življenja, trenutka, v katerem smo, dragocenosti vsakega diha?


Predniki živijo skozi nas

Postati spet otrok ne pomeni biti otročji, temveč radostno, v čudenju in vzhičenju navdušeno bitje, ki vidi vse barve tega sveta in ne le tistih, ki jih želi. To je naša naloga. Vesela sem, ker je vedno več ljudi, ki jim ni tuje prisluhniti »nevidnim«. Ne iščejo več dokazov, oni sami so dokaz svoje vere v Lepoto Obstoja. Predniki živijo skozi nas, ne glede na to, ali verjamemo v posmrtno ali ne. Kako bi se sicer zavedali določenih spominjanj, ki nimajo enega samega dokaza za doživljanje v tem življenju? Kako bi prepoznali sorodne duše, če se ne bi že dolgo poznali? Včasih slišim koga, ki ob premišljevanju o preteklosti, vzdihne: »O, kaj bi dal/a, da bi imel/a današnjo modrost in tista leta.« Takrat odgovorim: »Če ne bi bilo tistih let takšnih, kot so bila, ne bi bilo današnje modrosti.«

 

Vse ima svoj namen v vesolju

Vse ima svojo pot, svoj namen v tem vesolju. Tudi angeli, nevidna bitja, vodniki, varuhi ... Srčno upam, da bo človeštvo dočakalo Prebujenje v smislu odpiranja vrat Sebi in njim in končalo z zanikanjem, da nas je v resnici veliko več, kot si sploh predstavljamo.

Bilo bi dobro, če bi se lahko spomnili na sočutje in zaživeli v sožitju z vsem, kar nas obdaja, kajti le tako se nekega dne tančice raztopijo v soju žarkov prihajajoče dobe. Takrat bi videli, kako ljubeče nas opazujejo, vodijo, razumejo in ljubijo. Osamljenost bi zamenjala želja po pomoči in delitvi. Programi, vtisnjeni globoko v podzavest, da smo ločeni, bi morda utonili v večno pozabo. Zato še naprej zaupam in sledim sporočilom globin, iz katerih prihajamo vsi, a se ne zavedamo, kako mirno je tam. Ne poznam človeka, ki si ne bi želel miru... In srčno upam, da se nekega dne zavemo, kako blagoslovljeni smo v resnici. Tudi zato, ker jih lahko vidimo, slišimo, razumemo.


V naši spletni knjigarni vas čaka cel kup knjig o angelih, ki vam bodo nevidne duhovne vodnike še bolj približale.


Povzeto po članku, objavljenem v reviji Karma+, avtorice Vesne Neferamis.