VEGANSTVO

Ne vem, kako dolgo sem veganka, zagotovo več kot deset let. Glavi razlog je ta, da ne vidim smisla ali razloga nekoga posredno trpinčiti in ubiti za potrebe, ki zame niso življenjskega pomena. Zakaj bi živalim odvzemala njihovo eno in edino življenje, če je prehranjevanje z živalskimi beljakovinami odločitev in ne nuja?


LJUDJE IN ŽIVINOREJA

Premalo se zavedajo, da v tem početju ni nič nujnega, naravnega ali normalnega. Je del tradicije, je priučeno in za večino ljudi ni življenjskega pomena. Kot sem že omenila, je odločitev. Užitek. Je del ideologije, ki zagovarja, da ima močnejši prav in pravico do vsega in vsakogar. Je ideologija karnizma. Ne zavedajo se, kako poguben vpliv ima živinoreja na ekologijo, na obstoj Zemlje in naše civilizacije. Ne zavedajo se uničevanja naravnega okolja, gozdov, vod in tako dalje. Ne zavedajo se, kako poguben vpliv ima uživanje mesa ne nazadnje tudi na naše zdravje.

 

ŽIVINOREJA IN OKOLJE

O tem, kako velik problem za okolje je živinoreja, si lahko ljudje med drugimi preberejo na blogu Veganske iniciative. Če povzamem, se problematika dotika rabe tal, saj Združeni narodi navajajo, da ima živinoreja v uporabi 30 odstotkov celotne kopne površine, uničevanja avtohtonih živalskih vrst (za »zaščito« treh odstotkov za meso rejenih krav v ZDA, ki se jih krmi s travo, se ubija in preseljuje na tisoče divjih živali), izginjanje deževnega gozda (leta 2011 je revija za okoljsko znanost in tehnologijo Journal of Environmental Science & Technology objavila podatek, da je govedoreja v Braziliji glavni razlog za krčenje deževnega gozda, kar je eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb!) in uničevanje pašnikov (vsebnost dušika in drugih snovi v gnoju je tako visoka, da dejansko »ožge« rastline in travo, na katero pade). Velika težava pri živinoreji je za nameček še pitna voda in toplogredni plini. Poročilo Okoljskega programa Združenih narodov je pokazalo, da je predvsem zaradi industrije mesa in mlečnih izdelkov na globalni ravni 70 % porabe sladke vode, 38 % rabe zemljišč in 14 % emisij toplogrednih plinov na svetu porabljenih za kmetijsko proizvodnjo. Profesor Edgar Hertwich, glavni avtor tega poročila, je dejal: »Živalski proizvodi povzročijo več škode kot proizvodnja mineralnih surovin za gradbeništvo, kot so pesek ali cement, plastike ali kovine. Biomase in nasadi za živali so tako škodljivi kot izgorevanje fosilnih goriv.«


ŽIVALSKI IZDELKI

Glede na to, da so danes skoraj vse informacije dostopne preko spleta, sta tudi ignoriranje in nevednost odločitev. Kogar zanima, ve. Večina ljudi ve, a jih ne gane. Ne zanima jih, lažje je namreč živeti v blaženi nevednosti kot se soočiti s tem, da veliko stvari, ki se nam zdijo samoumevne, za veliko bitij tega planeta pomeni neznosno trpljenje, zlorabo in smrt (in tu mislim tudi na človeška bitja). Vedenje namreč prinaša odgovornost. Ljudje pa ne maramo sprejemati odgovornosti za svoje odločitve in dejanja, ker potem smo primorani ukrepati in spremeniti svoje navade. Ne samo glede izkoriščanja in ubijanja živali, temveč je tako v vseh segmentih našega življenja in dojemanja le-tega.

 

SPREMEMBA NAČINA ŽIVLJENJA

Na televiziji sem na programu National geographic videla nekajminutni izsek o izginjanju deževnega pragozda in uničevanju okolja zaradi živinoreje in to je bilo to. Pred tem sem seveda veliko razmišljala o nepotrebnem trpljenju živali, to pa je bila pika na i. Klik se enostavno zgodi in poti nazaj ni. Zaradi in za živali. Ker smo menda moralna bitja, ali ne?


RAVNANJE Z ŽIVALMI

Zagotovo se bodo stvari spremenile, a spremembe so zelo počasne. Mora preteči kako stoletje, dva, zamenjati se morajo generacije. Enako je bilo pri človeškem zasužnjevanju, pri doseganju pravic za ženske, delavske pravice itd. Skozi zgodovino se ljudje neprestano prebujajo, zahtevajo pravice zase in druge. Spremembe pridejo, a ne brez žrtev. Danes se na srečo o nepotrebnem živalskem trpljenju veliko govori, otroci imajo stik s to resnico in močno upam, da bodo znali iz tega potegniti pametne zaključke v korist vseh čutečih bitij na tej Zemlji. Vsi smo namreč Zemljani, saj Zemlja ni last človeka, mi smo zgolj gostje na njej. Tega se večina ne zaveda.


KAJ LAHKO STORIMO?

Vsak izmed nas se lahko odpove stvarem, kolikor je praktično mogoče, zaradi katerih drugi trpijo in umirajo. Veganstvo ni dieta, veganstvo je gibanje za pravično družbo, za družbo, v kateri močnejši ne bo imel prav in pravico, temveč bo njegova naloga, da ščiti pravice vseh. Da se zave, da vsako živo bitje ljubi svoje eno in edino življenje in si ga želi živeti brez trpljenja in smrtnega strahu. Ne nazadnje se naš odnos do živali zrcali tudi v našem odnosu do soljudi. In ta ni v sorazmerju s tehnološkim napredkom. Na čustveni inteligenci bomo morali še zelo trdo delati. Tu je napredek zelo zelo počasen in zdi se, da v času, v katerem živimo, zopet stopa korak nazaj.


Povzeto po članku, objavljenem v reviji Karma+, avtorice Lare Jelen.