KDO STE?

Sem Zvezdana. Ženska. Ljubim življenje. Ne bojim se ga. Sem borka. Rada uživam. Sem globoko povezana z naravo. Ranjena, osamljena, nevredna deklica. In mama treh sinov, ki me ves čas preizkušajo in učijo. Igralka, ki strastno raziskuje življenje in poskuša vse razumeti. Velikokrat, prevečkrat na razpolago. V aktivnem učnem obdobju ljubezni do sebe. Neli Rep mi je rekla, da sem kraljica srca. Kompliment sem sprejela in me kdaj pa kdaj pogreje, ko me dvomi mrzlo razpihujejo. Počutim se poklicano, da pomagam sebi in vam v sprejetju. Da skupaj najdemo pot do sebe, ven iz nesmiselnih bolečin brezglavega ega.

 

POVEZANA Z DUHOVNOSTJO

Res je. Čeprav moram povedati, da se spomnim davnih prebliskov, ko sem prebrala kaj duhovnega in si rekla, da bo prišel pravi čas tudi za to. Duhovnost zame ni teorija ali modna muha, temveč resnično življenje. Ljudje smo telo, um in duša; umanjkanje ene dimenzije pomeni neravnovesje. Človek ne preživi brez telesa in težko preživi brez duha. V sodobni družbi smo ga izgubili – vse, kar je vredno, je materialno, ki pa nas nikoli ne zadovolji. Ostali smo brez duhovne dimenzije, vere, radosti in veselja. Človek ima lahko milijone, a je brez duha izgubljen. Na drugi strani stojijo ljudje brez vsega, ki skrbijo samo za preživetje. Ko jim operemo še možgane in jih prepričamo, da je materialno tisto najvišje, izgubijo še vero in ostanejo prazni. Ranljivost in čuječnost sta mi ljubi, saj me delata živo v vsakem trenutku.

 

SMISEL DUHOVNOSTI

Duhovnost ni nekaj nerazumljivega, ni nekaj, kar se plača. Duhovnost pomeni zavestno, čuječe življenje z enim samim izhodiščem: ljubeznijo v vseh oblikah, absolutno zaupanje vanjo in da je vse prav točno tako, kot je. Ta pot je konkretna in ljubeča, je mila dimenzija ponižnosti, ki mi osvetljuje pot življenja. Po neštetih knjigah in globokih pogovorih o smislu življenja vidim eno samo preprosto pot. Vse teorije, vse vzhodnjaške in novodobne poti nas vodijo k enemu samemu cilju: k naši človečnosti in izkoriščanju vseh svojih potencialov, k zavestnemu in čuječemu življenju. Takrat se zavestno odločimo, da iz svoje glave počistimo prepričanja, zamere, sovraštva, predsodke, srd, krivdo. Priznamo si ubijalska čustva in občutke, ne tlačimo jih vase, a jih tudi ne mečemo v obraz tistim, ki so nas prizadeli.

 

NAJLJUBŠI PRISTOP K OSEBNI RASTI

Takšen, ki je moj. Za katerega ne potrebujem terapevta. Takšen, ki je ves čas odprt in s katerim ne izvajam nasilja nad seboj. Je kolaž vseh znanj, ki sem jih usvojila, in od vsakega vzela nekaj, kar mi pomaga. Je zelo, zelo preprost. Stavek našega velikega Kojca, da »je vse prav, kot je«, je pika na i. Ko začutim, da mi je neprijetno, da me znotraj boli, takrat si ga izrečem na glas. In se posvetim sporočilu, ki mi je bilo poslano z bolečino. Takrat zagledam poti in stranpoti svoje duše in jo objamem, svojo malo, osamljeno deklico v sebi. Pogovarjava se. Razumem jo, da je spet, znova in znova, zavila na tisto bolečo pot, ki jo dela živo. Pokažem ji še druge poti in vem, da nama bo enkrat uspelo. Duhovnost brez širše dimenzije nima smisla. Kot duhoven človek moraš aktivno sodelovati v družbi – smisel je povezava navzven in navznoter. Kot odgovoren človek moraš delovati povezovalno.

 

OSEBNA RAST IN VSAKDANJE ŽIVLJENJE

Ko duhovno rastemo in se odpiramo spremembam, postajamo sprememba, ki si jo v svetu želimo. Konkretno pri meni se dogaja čudež, saj srečujem same čudovite ljudi, ki redko jamrajo in se smilijo sami sebi. Srečujem vedno manj zlobnih in jeznih ljudi. Informacije dobivam kot darila, vedno ob pravem času. Želje se mi izpolnjujejo – ne materialne, temveč srčne. Lekcije, ki jih nisem ponotranjila, pa se ponavljajo. Denar je ena izmed takih. So obdobja, ko mi gre vse kot po maslu, in takrat jih skrbno opazujem, da bi nekoč znala tako živeti ves čas. Ker pa imam več kot očitno predsodek, da je zaslužiti greh, da si ne »zaslužim«, mi včasih pošteno škripa. Ko verjamem, delam in živim brez teh skrbi, se očitno znam zavihteti na vibracijo, ko se mi želje uresničijo. Torej znam. A kako tako živeti ves čas? Se še učim!

 

DUHOVNE PRAKSE

Marjan Ogorevc, Eckhart Tolle, Katie Byron, Martin Kojc, Osho, Mantak Chia, Andrian Kezele, dr. Christiane Northrup, dr. John E. Sarno, dr. Richard Lippman, Ana Bučević, Tesla Metamorfoza, Vesna Neferamis, Tjaši Artnik Knnibe, dr. Ljubica Uvodič Vranić, Bruno Šimleša, Savina Atai... To so ljudje in avtorji različnih praks, ki so me navdihnili. Mogoče sem koga izpustila, se opravičujem. Raziskujem tudi tehniko Grabovoi, rada bi šla na eno dobro regresijo in transurfing. Ne ločujem več glave, telesa in srca; zanima me vse, kar je holistično.

 

VAŠE IZBIRE ALI USODA?

Čutim zapis v sebi. Ne znam ga še prebrati. Bojim se moči. Verjamem, da sem z razlogom prišla na ta svet in želim si, strastno in iz srca, da pošteno oddelam naloge, ki so mi naložene. Teh me ni strah. Spomnim se, kako sem se komaj sedemnajstletna zaljubila v pesem mladega ptujskega pesnika Gipsya. Vsa vznesena sem recitirala: »Hočem pustiti sled in spomin, kot orač hočem zapustiti za seboj brazdo, na vse štiri strani sveta, hočem biti odprta, ko krščanski Bog ...« Ta pesem mi nikoli ni šla iz glave. V tem loku svojega življenja, ko se približujem pesmi iz mladosti, je bilo veliko na-ključ situacij. Doživela sem veliko milosti in aha trenutkov. Počutim se bogato in ponižno sklanjam glavo pred absolutnim. Zavedam se ga vsak trenutek. Hvala življenju in hvala vam, da lahko sem! O prihodnosti se ne sprašujem. Vse jasneje slišim šepet svojega srca. Slišim, kam me kliče…


Povzeto po članku, objavljenem v reviji Karma+, avtorice Lare Jelen.