Intervju z Gabrijelo Duh, avtorico knjige: Srečala sem tebe, našla sem sebe

Intervju z Gabrijelo Duh, avtorico knjige: Srečala sem tebe, našla sem sebe

Srečala sem tebe, našla sem sebe, je izjemna knjiga, izjemne ženske, ki odkrito spregovori o svoji življenjski poti, vseh padcih in vzponih, vseh spodrsljajih in naukih, ki jih skozi svojo pot spozna in doživi.

Knjiga je polna praktičnih razlag, polna pozitive in odličnih pogledov na življenje, pomen, minljivost, naravo, svet in človeka kot bitje, ki je del vsega skupaj, po drugi strani pa le delček nekega obdobja v vsem skupaj.

 

“S teboj bi rada delila svojo zgodbo o veri in zaupanju v življenje.

Bila sem preprosta in z lastnimi pogledi na svet. Ob prvem zavedanju sebe sem se v družini počutila kot vesoljka, ki ne ve, kaj išče na tem svetu. Počutila sem se kot opazovalka, ki ne ve, kaj naj počne z vsemi informacijami zunanjega sveta, saj je moj svet veliko lepši kot ta, ki ga opazujem”, zapiše Gabrijela. 

 

INTERVJU

Kaj želite s knjigo doseči?

Rada bi povedala zakaj sem zaupala svojo zgodbo in jo predala v knjigi. Od nekdaj mi pravijo, da sem posebna, a jaz tega občutka nisem imela. Res je le to, da imam drugačen pogled na svet. Ne zato, ker bi moralo biti po moje, temveč zato, ker življenje nosim v sebi in ne zunaj sebe. Že kot otrok sem verjela v "čudeže". Verjela sem v dobre ljudi in stvari, kljub temu, da so me velikokrat razočarali.

Krivcev nisem iskala zunaj sebe. Iskala sem jih znotraj sebe. Dogodki, ki jih nisem znala procesirati so mi dajali občutek krivde, ki se je naselil globoko v meni. Temu je pripomogla tudi moja ožja okolica, saj je le redko kdaj imela posluh zame. Težko sledim množici in se strinjam z nečim, kar ni iz srca. Vedno sem delovala iz srca, četudi mi druga stran ni vrnila tega, kar sem pričakovala. To je odkritost in pri moškem ljubezen.

Prišli smo na svet sami in iz njega bomo odšli sami. Živimo v celici, ki se ji reče družina. Sama nisem imela občutka, kako naj bi bilo živeti v družini. Starša sta razvezana od mojega prvega leta. Želela sem si družine, a razumela, da če nista za skupaj je bolje, da sta ločena. Zakaj? Velikokrat sem imela občutek, da si preko mene merita moči. Mogoče si jih nista, a jaz sem takrat tako videla.

Velikokrat sem se počutila samo, a volje do življenja do nekega trenutka nisem izgubila. Pogovarjala sem se z vesoljem, bogom,... ne znam povedat. Ni otipljivo, da bi lahko pokazala. Povem lahko samo izkušnje. Vse, kar sem si zamislila mi je uspelo (npr. dobiti dobro oceno, narediti izpit za avto, dobiti stanovanje,...). Vse našteto je mogoče za nekoga samo po sebi umevno, a zame ni. Odvisna sem bila sama od sebe in redkokdaj sem imela podporo staršev. Pač, zgodila sem se, in itak bom zrasla.

Življenje me je premetavalo, dajalo izzive. Dajalo lekcije ene jasne, kot npr. slabe ocene, ker se nisem učila. Bile pa so tudi takšne na katere nisem imela vpliva, kot npr. zlorabe.

V meni so nalagale gnjus in večno vprašanje:" Zakaj jaz in kdaj bo tega konec?" Ni bilo konca. Vse se je stopnjevalo. Dobila sem partnerja, ki sem mu dovolila, vse. Dovolila sem si, da name položi roko, da me zmerja in še kaj. Vedno sem upala, da bo bolje, a ni bilo. Hotela sem spremeniti njega, a ni šlo. Zazrla sem se vase in se vprašala, kaj delam  narobe. Odgovor sem dobila s pomočjo Roberta, ki je bil, ne vem, mogoče od vesolja ali od boga poslan.

Vse je eno in vsi smo eno, vse je med seboj povezano. Dovolil mi je, da najdem sebe v sebi. Postavil mi je ogledalo. Dovolila sem si videti napake in dobila odgovor, ki sem ga iskala.

Rada imam to življenje, ljudi, naravo, .... Verjamem v dobro, ki je v vsakem izmed nas. Rekla sem si, da ne potrebujem lekcij, ker če se jih do sedaj nisem naučila, se jih ne bom nikoli. Življenje se mi je začelo odpirati. Vse, kar se mi je dogajalo sem sprejemala s hvaležnostjo, čeprav je kdaj bolelo. Začela sem razumeti, da ne bom spremenila sveta, lahko pa naredim lep svoj notranji svet, kateri se odraža v zunanjem.

Naredila sem vse tisto, kar me je bilo strah. Življenje sem vzela v svoje roke in šla svojo pot. Hvaležna sem bila za vse, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Lahko so mi stali ob strani, a do ključnih spoznanj sem prišla sama. Kot pijavka sem se prisesala na moške v upanju, da bodo rešili moj svet. Ne, življenje ni narejeno tako. Narejeno je tako, da najdemo sebe v sebi, tudi takrat, kadar boli. Začela sem prazniti nahrbtnik, ki sem ga skozi življenje polnila z navlako. Nastopil je občutek krivde. Videla sem, kaj sem delala  sebi. Res je, da v otroštvu nisem imela vpliva na to. Postala sem mati. Marsikaj bi lahko preprečila, a nisem.

 Oprostila sem si vse, kar sem si storila, oprostila sem vsem, ki so me prizadeli, oprostila sem staršema. Dovolila sta mi, da se najdem. Od nekega trenutka naprej je bil tudi z njima odnos drugačen. Spremenila se je odnos s samo seboj in odnos, ki sem ga imela do moških

Spoznala sem, da sem ljubezen. Ljubezen, ki jo nosim v sebi. Kar pomeni, da v vsakem trenutku imam sebe in to božansko energijo.

Nisem edina, ki jo je življenje premetavalo in je zgubljena v tem svetu. Prepričana sem, da vsak lahko najde ljubezen v sebi, in sebe v sebi, le želeti si je potrebno. Želela sem si moškega, ki me bo razumel in podpiral. Prišel je in mi pomagal. Dovolila sem si videti pijavko v meni. Spoznanje je močno bolelo, a vsaka bolečina je z ljubeznijo prinesla svobodo in mir. 

Želim si, da si ljudje dovolijo spoznati sebe. Ljudje okoli nas so ogledala, ki nam kažejo kje smo šibki. Zato jim ne sodimo. Vse možnosti nam dajejo, da lahko naredimo najboljšo različico sebe. Kadar prisluhnemo sebi dobimo vse odgovore. Potrebno je hoditi po poti srca. Um in ego največkrat zavirata pot radostnega življenja. Ljubezen in vera vase je tisto, kar bi rada sporočila ljudem. Nismo sami, imamo drug drugega, lahko se podpremo, ker mi to zmoremo. Zmoremo v sebi najti ljubezen, ker z njo smo se rodili. Posledično s tem gradimo svet ljubezni in svetlobe.

 

Komu da knjiga vrednost?

Zaposlena sem kot administratorka. Rada opazujem ljudi. Opazovalka sem že iz otroštva. Začutila sem, da lahko dam temu svetu več kot to. Prosila sem za sporočilo. Naj mi je dano narediti nekaj dobrega za ta svet. Bila sem nagrajena in v moje življenje je stopil Robert. S pomočjo njega sem spoznala, da se življenja ne rabim bati. Nasprotno, prav je da ga živim. Upala sem se izliti v zgodbi, ki jo je pisalo moje življenje. Premagala sem iluzije, ki so me držale na mestu. Dovolila sem si samo biti in življenje je prišlo k meni. Vse kar ni bilo zame je odšlo. Želela sem si to in to tudi dobila. Vsak ima kakšno željo za katero misli, da je nedosegljiva.

Rada bi podprla vse tiste, ki mislijo da so sami. Velikokrat ljudje mislijo, da so sami. Moje sporočilo je, da nismo sami. Imamo drug drugega in lahko se podpremo. Vsaka zgodba ima rešitev. Iskala sem ljubezen, našla sem jo. Hvaležna sem za to.

Nismo manj vredni, če smo bili zlorabljeni, če nimamo materialnih dobrin, če smo si hoteli vzeti življenje, .....

Knjiga da vrednost vsakemu. Ne glede, ali je ženska ali moški. Vsi nosimo v sebi ljubezen, samo spoznati in sprejeti jo je potrebno. Ljubezen bo naredila ta svet lepši.

 

Kakšna zvrst je knjiga? Se bere kot klasični roman ali priročnik?

Knjigo bi uvrstila med avtobiografski roman s priročnikom za osebno rast.

V njem se prepletajo moja življenjska zgodba, moje razmišljanje o življenju, ki me je pripeljalo do spoznanja ljubezni. Ljubezni, ki jo nosim v sebi.

 

 

Se v knjigi najde tudi moški bralec?

Seveda. Naša življenja so prepletena. Tako kot je meni nastavil ogledalo Robert je lahko tudi knjiga ogledalo moškemu. 

Nismo samo ženske tiste, ki smo bile ujete v vzorce svojih prednjic in si nismo upale živeti sebe. V vzorce so ujeti tudi moški, ki se ne izrazijo, ker bi bili s tem manj vredni. Temu ni tako. Med njimi so zlorabljeni, tako kot med žensakmi. Tudi oni nosijo v sebi ljubezen, ki jim je bila vzeta in je ne vidijo. Vidijo jo lahko samo tisti, ki si to dovolijo in prerastejo vzorce svojih prednikov. Tako kot je meni nastavil ogledalo Robert, tako lahko ženska nastavi ogledalo moškemu. Vprašanje je samo, če moški to želi videti. Verjamem, da si tudi marsikateri moški želi najti sebe in mu to tudi uspe. Lahko mu prostor drži ženska, ki premore ljubezen mu stoji ob strani in ga podpira v iskanju samega sebe. Pomembno se mi zdi, da smo drug do drugega iskreni. Z iskrenim pogovorom in zaupanjem lahko rešimo marsikatero nepriliko. Slabe stvari, ki so v njih pustile rane niso sramotne, tudi če je žrtev moški. 

 

Ena vaša skrivnost?

Rada provociram otroke. Všeč mi je njihova iskrenost. To pogrešam pri odraslih