Se težko zbudite in še težje zaspite?

Se težko zbudite in še težje zaspite?

Približno tretjino življenja prespimo.

To je več časa, kot ga porabimo za vzgajanje otrok, druženje s prijatelji ali kariero. Spanje prinaša mnogo več kot le počitek, saj nas ob ustreznih pogojih poživi in napolni z dovolj energije za nov dan.

Nespečnost uvrščamo med najpogostejše motnje spanja, saj se kronično pojavlja pri približno desetini prebivalstva.

Ta izčrpavajoča motnja ne škoduje samo zdravju posameznika, ampak ima tudi bolj daljnosežne negativne vplive na gospodarstvo in družbo.

Morda vas bo presenetil podatek, kako malo tako bolniki kot zdravstveno osebje vedo o spanju, še zlasti zato, ker je nespečnost le eden od vidikov slabega spanja. Če želimo izvedeti, kako izboljšati svoj spanec, moramo najprejpod drobnogled vzeti skrivnostno in neverjetno zanimivo stanje, ki ga je človeštvo poimenovalo spanje.

 

Prav vsi vemo, kako pomembno se je dobro naspati, ker vsakdo od nas kdaj slabo spi. Spanje potrebujemo enako kot dihanje. Vendar moramo dihati ves čas, spancu pa se lahko za krajši čas odrečemo, saj vemo, da si bo telo od pomanjkanja že kako opomoglo.

Vzemimo samo za primer vzgojo otrok, ki sodi med največje spalne eksperimente narave. Če se starši ne bi naučili, kako se spopasti z motnjami spanja, ki jim jih povzročajo dojenčki in majhni otroci, bi se človeštvo kot vrsta za svoj obstoj obrisalo pod nosom!

 

 

Ko se rodimo, ne znamo hoditi, ampak je hoja kasneje priučena veščina, za katero potrebujemo že nekoliko bolj razvite možgane. Podobno velja tudi za spanje. Možgani novorojenčkov so še nezreli in osnovne potrebe majhnih otrok (hrana, udobje in spanje) sledijo gensko programiranemu načrtu.

Tako se dojenčki šele pri treh mesecih starosti, ko določeni deli možganov že dozorijo, naučijo spati ob točno določenih urah, v naslednjih dveh letih, pa se navzamejo vzorca spanja, ki je bolj v skladu z njihovo kulturo in – na veliko veselje svojih staršev – tudi bolj priročen za starše.


Spanje je torej deloma priučeno vedenje.

Med odraščanjem nam prej ali slej na pot stopi stres zaradi napetosti v službi ali pretresa ob dogodku, ki nam postavi življenje na glavo, kot je smrt bližnjega. Če imamo srečo, v takšnih primerih le krajši čas slabše spimo, če pa imamo smolo, lahko stres za seboj potegne dolgotrajne motnje spanja.

Če se je to pripetilo tudi vam, naj vam to ne vzame poguma, saj se lahko ponovno naučite dobro spati, tako kot ste se že kot dojenček naučili spati v skladu z določenim vzorcem.

Knjiga Skrivnosti dobrega spanca je poglobljen in praktičen vodnik, v katerem boste izvedeli vse potrebno, da se boste lahko res dobro naspali.