Imeni timijan in Thymus vulgaris izhajata iz grškega izraza »thymos«, ki pomeni duh, pogum. Vulgaris je latinska beseda in pomeni »navaden, običajen«. Že stari Egipčani naj bi ga uporabljali za umivanje trupel in za kajenje. Predvideva se, da so timijan okoli leta 1100 n.št. preko Alp prenesli benediktinski menihi, zdravilne učinke pa so odkrili šele v srednjem veku. Opatinja Hildegard von Bingen je hvalila njegovo učinkovitost pri težki sapi, astmi in oslovskem kašlju. Prav tako naj bi timijan uničeval bakterije, uravnaval prebavo in povečal prebavljivost številnih jedi, predvsem mesa in suhomesnih izdelkov. Pogosto se uporablja tudi v kuhinji kot začimba pri pripravi različnih jedi. V mrzlih mesecih si lahko privoščite timijanov čaj, dišečo kopel ali pa zgolj okusno jed, začinjeno s timijanom. 

Botanične značilnosti

Timijan je pritlehen polgrmiček z ozkimi in ošiljenimi listki in z močnejšo aromo kot materina dušica (Thymus serpyllum), ki jo imenujemo tudi divji timijan. Pri nas obstaja le gojen, njegova domovina pa je Sredozemlje. Nabiramo celo rastlino v času cvetenja od junija do avgusta.

Uporaba

Timijan je močno in enostavno zelišče, ki se uporablja tudi pri razstrupljanju. Je odličen spodbujevalec imunskega sistema, saj spodbuja nastajanje belih krvnih celic, obenem pa povečuje odpornost proti tujkom, ki napadajo telo. Prav timijanov čaj nam bo pomagal krepiti odpornost, saj topi sluz v želodcu in pljučih ter ima takojšnjo razkužilno moč in se priporoča pri vseh okužbah dihal, astmi, oslovskem kašlju... Vsebuje eterično olje s timolom in je odličen za vsa prehladna obolenja, za grgranje in inhalacijo pri vnetju sinusov in za razkuževanje ustne votlin in grla. Pomaga pri piskanju v pljučih, vnetju rebrne mrene, pljučnici in vročinskih stanjih, tudi pri dušečem kašlju in bronhitisu. Na prebavne organe ugodno deluje grenčina, ki jo vsebuje. S pridom ga uporabljamo pri črevesnih in želodčnih boleznih, čirih, krčih, prebavnih motnjah, driski, tiščanju v žlički in dvanajstniku. Pri redni uporabi in strogi dieti se trebušna slinavka kmalu umiri. Pospešuje znojenje in rahlo žene na vodo. Odvisniki od alkohola najdejo pomoč v pitju timijanovega čaja z medom. Zunanje uspešno deluje pri kožnih vnetjih, tvorbah in nečisti koži. Kot kopel se odlično obnese pri revmatičnih obolenjih, putiki, zvinih, zmečkaninah in udarninah.

Priprava

Pri vseh naštetih težavah trikrat dnevno popijemo eno skodelico čaja. Čaj pripravimo tako, da žličko zelišča dodamo v 2,5 dl poparka. Pokrit naj stoji 5 minut. Za tople obloge, kopeli in inhalacije pri nečisti koži in aknah. Hladne obloge polagamo na vnetja kože, pri putiki, udarcih, izpahih, zmečkanini, zlomih in zvinih.

V gospodinjstvu se uporablja kot začimba za meso in zelenjavo. Pripravljajo se sirupi, likerji in tinkture. Toda pozor: Nikoli ne grgramo same tinkture, vedno jo zmešamo s toplo vodo.

Je odlična čebelja paša. Za vse živali ga zmešamo med krmo. Nadušljive konje in svinje obvarujemo s toplimi oblogami na prsi. Eterično olje timol in hidrolat se uporabljata v kozmetiki za kreme in ustne vodice. Uporabimo ga tudi za doma narejena kozmetična mila in še veliko več.

Recept za sirup

Potrebujemo:

200 gramov izvlečka timijana

1 liter vode

1 kg želirnega sladkorja

limonino ali pomarančno lupino

Vse skupaj na kratko pokuhamo, precedimo in še toplo prelijemo v steklenice.

 

Še več si lahko preberete v knjigi prve slovenske zeliščarice, Terezije Nikolčič, z naslovom Čaji dobre misli Terezije Nikolčič, ki je na voljo tukaj.