DREVESA SE SPORAZUMEVAJO

Drevesa sicer ne govorijo, vendar se sporazumevajo z vonjavami. Tipičen primer so akacije v afriški savani, ki se na tak način branijo pred žirafami. Ko se žirafe lotijo ene akacije, ta v nekaj minutah v svojih listih nakopiči strupene snovi, obenem pa začne oddajati etilen, opozorilni plin, ki druge akacije v bližini opozori na nevarnost. Njene sovrstnice tako aktivirajo strupeno snov, še preden se jim približajo žirafe.

Sporočil pa drevesa ne širijo le kemično, temveč tudi z električnimi impulzi po koreninah. Korenine namreč sežejo dvakrat dlje kot krošnja in se križajo s koreninami sosednjih dreves. Vendar pa to ne velja v vseh primerih, saj v gozdu živijo tudi drevesa samotarji. Pri njih za širjenje novic poskrbijo glive, ki delujejo kot optična vlakna interneta. Tanke niti so v gozdni prsti prepletene tako gosto, da jih v čajni žlički prsti najdemo tudi več kilometrov. Zato danes celo znanstveniki govorijo o gozdnem spletu (wood-wide-web), ki povezuje naše gozdove.

SOCIALNA POMOČ V GOZDU

Res je, da najbolje uspevajo drevesa, ki imajo na razpolago dovolj sončne svetlobe in vode, zato drevesa pogosto med seboj tekmujejo. Vendar pa to ne velja pri drevesih iste vrste. V neokrnjenih bukovih gozdovih so ugotovili, da bukve enako uspevajo ne glede na to, ali rastejo na rodovitni zemlji ali ne. Preko korenin in obsežnih mrež gliv namreč poteka živahna izmenjava – kdor ima veliko, daje, kdor ima premalo, pa prejema podporne pakete.

DREVESA IMAJO OBČUTEK ZA ČAS

Kako drevesa vedo, kdaj je konec zime? Kako vedo, kdaj toplejše temperature napovedujejo pomlad in kdaj gre samo za toplejša obdobja sredi zime? Drevesa poleg temperature spremljajo tudi dolžino dneva. Bukve na primer poženejo nove liste šele, ko je svetlo vsaj trinajst ur na dan in je obenem dovolj toplo. In kar je še bolj presenetljivo, drevesa ta spomin ohranijo tudi, če jih izvozijo iz severne na južno poloblo in posadijo tam. Tako tudi tam nadaljujejo s primerjavo dolžino dneva in se prilagodijo tamkajšnjim razmeram.

SKLEPANJE DOGOVOROV

Ali ste vedeli, da drevesa načrtujejo razmnoževanje vsaj leto dni vnaprej? Iglavci sicer svoja semena odvržejo vsako leto, pri listavcih pa velja drugačna zgodba. Ta pri svojem razmnoževanju upoštevajo tudi divje svinje in srnjad. Živali obožujejo plodove listavcev, na primer žire in želode, saj vsebujejo ogromno maščob. Zato so se drevesa dogovorila, da ne bodo cvetela vsako leto, tako da živali ne morejo vsako jesen računati na njihove plodove. Bukve in hrasti zato cvetijo in plodove tvorijo hkrati, tako da v teh obdobjih rastlinojedim živalim ne uspe pojesti vseh plodov in jih ostane dovolj za razmnoževanje.

DREVESA IMAJO SPOMIN

Drevesa in grmi imajo spomin in nova spoznanja uporabijo, ko je to potrebno. Avstralska znanstvenica dr. Monica Gagliano je raziskovala mimoze, tropske polgrme, ki se ob dotiku zaščitijo tako, da zaprejo svoje lističe. Med raziskovanjem je na liste mimoze nenehno spuščala kapljice vode. Najprej so se listi takoj zaprli, čez nekaj časa pa so se rastline naučile, da jim kapljice vode ne predstavljajo nevarnosti. Tako so listi kljub kapljanju vode ostali odprti. Najbolj zanimivo pa je, da so se rastline tega spomnile tudi po več tednih brez vmesnih poskusov. Vprašanje, ki se poraja, je: kje so mimoze shranile ta spomin, če očitno nimajo možganov?

PREUREJANJE OKOLICE PO SVOJIH MERILIH

Gozdni inženirji so v bližini Bamberga poleg borov posadili še bukve z namenom nevtraliziranja kislih iglic borov. Ker so tam tla zelo suha in peščena, si od bukev niso obetali veliko – služile naj bi le kot podpora borom. Toda bukve so jih presenetile: z listjem, ki so ga vsako leto odvrgle, so skozi desetletja ustvarile blag humus, kjer se je začela zadrževati voda. S svojimi krošnjami so zaustavljale veter med borovimi debli, zaradi česar je iz gozda izparevalo vse manj vode. Bukve so uspevale vse bolje in navsezadnje kljub težkim razmeram borom zrasle čez glavo. Znanstveniki so bili presenečeni: bukve so okolico preuredile tako, da so bili pogoji zanje boljši kot za skromne borovce!

DREVESA KOT DUHOVNI UČITELJI

Kot vsa živa bitja tudi drevesa oddajajo specifično energijo. Vibracije dreves so v primerjavi z vibracijami drugih bitij mnogo počasnejše ter globlje in krepijo občutek varnosti ter stabilnosti. Ker so čvrsto povezana z Zemljo, so čudoviti učitelji prizemljenosti, spokojnosti in povezanosti z naravo.


Še več si lahko preberete v knjigi z naslovom Skrivno življenje dreves, ki je na voljo v naši spletni knjigarni.


Povzeto po članku, objavljenem v reviji Karma+, avtorja Jake Dularja.