Diplomirana filozofinja in komparativistka je slovensko pesniško sceno razburkala že s svojo prvo zbirko Najboljši so padli (2011), za katero je prejela nagrado za najboljši prvenec in hkrati obveljala za vodilni glas najmlajše pesniške generacije. S svojo drugo zbirko, razdeljeno na tri cikle Smrt in davek, Sedem in Pod razno ostaja zvesta neposrednosti in ironiji, ki sta bili značilni že za prvenec, skladno z naslovom pa v pesmi vnaša birokratski jezik vsakdana (investicija, bankrot, odstopna izjava), pojmovnik, ki danes usodno posega v življenje posameznika. Na svetu so namreč gotove le tri stvari: »smrt, uničenje in davkarija«. Avtoričino celo zbirko bi lahko strnili v misel, da življenje (dodajmo še pisanje) ni potica, velja pa: »Izpolniti nemogoče zahteve literature je / učiti se preživeti.«