Knjiga esejev v treh obširnih vsebinskih sklopih prinaša lucidno in aktualno analizo in kritiko dveh temeljnih postavk krščanske družbe - deset Božjih zapovedi in sedmih smrtnih grehov. Deset Božjih zapovedi avtor razume kot arhaičen, a vse do danes razmeroma učinkovit mehanizem, ki gradi kohezivnost znotraj človeške skupnosti in omogoča njeno dolgoročno reprodukcijo, s tem pa obstoj, a na račun razmeroma velikih individualnih investicij in splošnih omejitev. Zadnji razdelek knjige, ki govori o sedmih smrtnih grehih, je zato predvsem literarizirana študija sedmih človeških značajev, ki se iz notranjih stisk rešujejo v vsakega os sedmih smrtnih grehov.