Zbirka Druge zgodbe Uroša Sadka je niz zelo kratkih pripovedi, krokijev, ki skopo zarisujejo vsakokratno narativno pokrajino. Prav sunkovita forma pa je piscu izhodišče, iz katerega se podaja tistemu, kar ga zares zanima: k miselnim prebojem, nepričakovanim uvidom, ki v vsakdanu nastopajo kot kratki, bežni sunki. Pisca v prvi vrsti ne zanimajo odnosi med ljudmi, ampak razni odnosi posameznika do sveta - pozicije junakov so izrazito eksistencialne. Fabula mu rabi za ponazoritev razmišljanj; mnoge zgodbe se berejo kot učinkovite, poučne prilike. Zdi se da je glavni namen njegovega pisanja prebiti zid vsakdana, bariero navidezne samoumevnosti, pa naj so izvrtane luknje še tako majhne; važno mu je pokazati, da je mogoče vsaj pokukati skozi.