Deliti
X
Za brezplačno poštnino naročite še za 34,00 €.

Etika

Prehajam na zadnji del Etike; v njem bo govor o načinu ali poti, ki vodi k svobodi. V tem delu bom torej govoril o moči razuma in, pokazal kaj zmore razum sam proti afektom, nato pa še, kaj je svoboda duha ali blaženost; tako bo razvidno, koliko močnejši je modrijan od nevedneža. Kako in po kateri poti je treba doseči popolnost uma, in dalje, s kakšno umetnostjo je treba skrbeti za telo, da bo prav izpolnjevalo svoje naloge, ne sodi semkaj, zakaj prvo se tiče logike, slednje medicine. Tu bom zatorej, kot rečeno, razpravljal samo o moči duha ali razuma in predvsem pokazal, kolikšna in kakšna oblast je dana razumu za brzdanje in krotenje afektov. Že zgoraj smo namreč dokazali, da nad afekti nima neomejene oblasti. Stoiki so kajpak menili, da so afekti popolnoma odvisni od naše volje in da jim lahko brez pogojno zapovedujemo. Ali navzkrižje z izkušnjo - in ne morda njih načela - jim je izsililo priznanje, da zahteva brzdanje in krotenje afektov nemajlhno vajo in napor; to je .skušal nekdo, če me spomin ne vara, dokazati s primero o dveh psih, čuvaju in lovskem psu. Z vajo mu je namreč navsezadnje le uspelo navaditi čuvaja na lov, lovskega psa pa odvaditi, da bi se še naprej podil za zajci. Temu nazoru je zelo naklonjen tudi Kartezij; ta namreč sodi, da je duša ali duh posebno tesno združena z nekim delom možganov, imenovanim češerika; duh da neki občuti vsa v telesu nastajajoča gibanja in vnanje predmete s pomočjo te žleze; to žlezo da lahko duh premika na razne načine že samo s tem, da to hoče. Ta žleza visi po Kartezijevem mnenju sredi možganov tako; da jo lahko premakne že najmanjše gibanje...
Dodaj na seznam želja

Prehajam na zadnji del Etike; v njem bo govor o načinu ali poti, ki vodi k svobodi. V tem delu bom torej govoril o moči razuma in, pokazal kaj zmore razum sam proti afektom, nato pa še, kaj je svoboda duha ali blaženost; tako bo razvidno, koliko močnejši je modrijan od nevedneža. Kako in po kateri poti je treba doseči popolnost uma, in dalje, s kakšno umetnostjo je treba skrbeti za telo, da bo prav izpolnjevalo svoje naloge, ne sodi semkaj, zakaj prvo se tiče logike, slednje medicine. Tu bom zatorej, kot rečeno, razpravljal samo o moči duha ali razuma in predvsem pokazal, kolikšna in kakšna oblast je dana razumu za brzdanje in krotenje afektov. Že zgoraj smo namreč dokazali, da nad afekti nima neomejene oblasti.

Stoiki so kajpak menili, da so afekti popolnoma odvisni od naše volje in da jim lahko brez pogojno zapovedujemo. Ali navzkrižje z izkušnjo - in ne morda njih načela - jim je izsililo priznanje, da zahteva brzdanje in krotenje afektov nemajlhno vajo in napor; to je .skušal nekdo, če me spomin ne vara, dokazati s primero o dveh psih, čuvaju in lovskem psu. Z vajo mu je namreč navsezadnje le uspelo navaditi čuvaja na lov, lovskega psa pa odvaditi, da bi se še naprej podil za zajci.

Temu nazoru je zelo naklonjen tudi Kartezij; ta namreč sodi, da je duša ali duh posebno tesno združena z nekim delom možganov, imenovanim češerika; duh da neki občuti vsa v telesu nastajajoča gibanja in vnanje predmete s pomočjo te žleze; to žlezo da lahko duh premika na razne načine že samo s tem, da to hoče. Ta žleza visi po Kartezijevem mnenju sredi možganov tako; da jo lahko premakne že najmanjše gibanje...

Več informacij
Is Featured Ne
ISBN 961-213-121-X
Leto izdaje 2004
Število strani 390
Dimenzije 11,8 x 18,5
Izdal Slovenska Matica
Avtor Baruch de Spinoza
Napišite vaše lastno mnenje
Pregledujete:Etika
Vaša ocena
Back to Top
Sorodni izdelki

Etika

Cena 17,82 €