V pričujočem delu gre zvečine za prirejene dramaturške razčlembe, ki so spremljale praktično delo v gledališču. Besedila poskušajo ob nekaterih kot da večnih resnicah o besedilu vedno znova reflektirati tudi sočasne družbene premike in okope, opozarjati na devalvirane resnice, ki so v obtoku, saj sta dramatika in gledališka uprizoritev bolj mot druge literarne panoge zavezani premisleku trenutka in trenutne razporeditve sil. Glavnina knjige so tako eseji in razčlembe, ki jih je sprožila potreba, se reče praksa: od Linhartove Micke in Jančarjevega Zalezujoč Godota in Kmeclovih Zgodnjih let slovenske državnosti prek dramatike Matjaža Župančiča in Matjaža Briškega vse do najmlajših avtorjev, ki šele začenjajo z urizoritvami ali bralnimi izvedbami svojih del, pa še do dveh prevodnih besedil, ki omogočata izrazito sodobno in aktualno branje.
Pridobite 100 zlatnikov za pisanje kvalitetnih komentarjev (opomba: komentarje bo potrjevalo naše uredništvo). 
