Avtorja pri nabiranju navržeta determinanto materialnega okolja, ko gobe povežeta z drevesi in podrastjo. Če boste npr. pomladi iskali smrčke, bo največ sreče pod starimi jesenovimi drevesi. Priročnik zasnujeta praktično, zakaj nabiranje povežeta z letnim časi, pri čemer pa ne končata s pozno jesenjo, ampak naredita cel krog do zime, v kateri predstavita še bukovega ostrigarja, judeževo uho in zimsko panjevko, ki jih lahko najdemo rastoče na deblih in štorih. Navržeta tudi možnost gojenja gob doma ter postrežeta še z medmrežnimi referencami.

Osrednji del knjige je posvečen receptom, ki izhajajo iz izhodišča, da so gobe dodatek ali glavna komponenta, ne pa solo jed. Tako ponujata nasvete za predjedi, nadeve, namaze, tudi glavne jedi in pa posladke ter peciva, vse opremljeno s podatkom o kalorijah.

Nekatere domislice se zde ekstravagantne: kukmaki z ananasom in mangom, vendar občutek dopušča, da bi okus lahko bil mamljiv. Druge vodijo v svet domišljije gobovega kruha in peciva, tretje se zdijo vnaprej izvrstne - raca s sirovkami ali nadevana kokoš s črnimi trobentami. Receptom je za skoraj sto strani, kar predstavlja že obširen kulinarični svet.

Za gobarsko literaturo precej izvirno delo.