Harmonia Cealestis je življenjsko delo in pomembna stvaritev na obzorju razvoja madžarske proze ob koncu preteklega tisočletja. Pomeni prelomnico v delu Petra Esterhazyja, njegov opus magnum, v katerem v najrazličnejših oblikah spregovori o zgodovini družine Esterhazy, združi delce različnih besedil in jih poveže z izročilom.

V Harmonii avtor razkriva zgodovino svojih grofovskih prednikov, ki so odigrali pomembne vloge v avstro-ogrski monarhiji. Roman razgrne dve zgodbi: mozaično podobo očetov iz preteklih stoletij in zgodbo družine, ki se plete okoli pretresljivih družinskih dogodkov iz obdobja madžarske diktature v 20. stoletju.

Kot velik mojster besede in literarnega izraza avtor v Harmonii Cealestis zgodbe najprej dekonstruira, nato pa zopet sestavi v bravurozni romaneskni artikulaciji.