Izleti čez mejo je avtorjeva enajsta samostojna knjiga. Čeprav so nekatere izmed razprav v tej knjigi nastale priložnostno, ne gre za naključen nabor zapisov o nekaterih pomembnih avtorjih svetovne književnosti, temveč zaa izbor prozaistov, ki so avtorju iz različnih razlogov pri srcu in se je z njimi posebej intenzivno ukvarjal. Prihajajo iz treh različnih literarno kulturnih svetov in temu primerno je knjiga heglovsko razdeljena v tri razdelke. V prvem so zastopana branja s področja literature v španaskem jeziku o piscih, ki so za sodobnega slovenskega bralca zgodovinska (Cervantes) ali kulturno-geografsko (Borges, Marquez) oddaljeni. Drugi del se ubada z avtorji, ki sodijo v moderni srednjeevropski literarni kanon in so nam tako kulturno kot geografsko blizu. Tretji del pa se posveča ruski književnosti, o kateri bi se dalo reči, da nam je v marsičem blizu in obenem daleč. Vsak izmed treh razdelkov zarisuje - tako tematsko kot z izborom pisateljev - lok od kanonizirane klasike do postmodernizma.