Izviri vetra je izbor štiriinpetdesetih pesmi iz trinajstih knjig, ki vključuje tako pesmi v prozi kot pesmi z zunanje oblikovnim eksperimentiranjem, kot so pomini verzov, ki ne le zaradi tega, temveč tudi zaradi jezikovnih oddaljenosti in semantičnih lukenj omogočajo branje v različicah. 

Pierre Reverdy sodi v širši krog avtorjev, povezanih z zgodovinskimi avantgardnimi gibanji prve tretjine prejšnjega stoletja. Kot samohodec se sicer ni priključil nobenemu tedaj vodilnih literarnih tokov v Franciji. Ob robu glavnega dogajanja je, v zanj značilnem slogu abstraktnega 'opisa', ustvarjal pesniške podobe kot 'čiste stvaritve duha'. 

Prijateljeval je s slikarji: Picassom, Grisom, Brauqeom, Matissom in Apollinairom, s katerim sta sodelovala tudi pri reviji Nord-Sud. 
Njegova tehnika pesnjenja se je, v močni navezavi na likovno umetnost, kar najbolj približala kubizmu. 


En sam žarek je dovolj 
en sam odblesk smeha te more spreleteti 
Moja sreča, ki zamaje hiše 
zadrži ljudi, ki hočejo umreti 
z melodijo pesmi, ki jo piše … 
(Za zdaj, stran 18) 

Prevedla: Barbara Pogačnik