»Bogatejši od mene ne boste nikoli, meni je namreč mati brala knjige« – Abigail Van Buren


Izjemen pomen branja  za otrokov razvoj potrjujejo različne stroke, ki se ukvarjajo tako z otrokom kot tudi s knjigo. Knjižna vzgoja otrok je sestavljena iz več korakov, kjer otroka postopoma oblikujemo v bralca oziroma v uporabnika vseh vrst knjig. Če otroka vzgajate ob knjigi in za knjigo, boste tako vi kot tudi otrok iz tega črpali blagodejne koristi:

  • Ob knjigi bo otrok razvijal, spoznaval in bogatil svoj jezik in govor ter posledično oblikoval svoje mišljenje in inteligenco.
  • Ob pravljicah kot tudi drugih knjigah bo otrok razvijal svojo domišljijo, vi pa ga boste spodbujali k različnim oblikam ustvarjalnosti.
  • Uvajanje v svet knjige in literature nasploh prispeva k temu, da otrok lažje obvladuje vsakodnevne situacije in težavnosti, hkrati pa bo na najrazličnejših področjih bolj razgledan.
  • Otrok bo kasneje izkusil manj težav z opismenjevanjem.
  • Naklonjenost različnim pogledom in sposobnost kritičnega mišljenja mu bosta nudila več priložnosti v njegovem življenju.


Obdobje od 4. do 9. leta otrokove starosti

Do četrtega leta starosti na otroka vpliva materino branje in petje pesmi. V drugem letu starosti otroku ponudimo že prve knjige – kartonske zgibanke, slikanice, kjer se pričenja izrisovati dialog med knjigo, otrokom in starši.

Okrog tretjega leta otrok že toliko obvladuje jezik, da lahko pripoveduje o osebah in njihovih dejanjih. Tedaj starši pričnejo pripovedovati prve pravljice. Pri tem so primerne predvsem tiste, ki so prilagojene njegovemu izkušenjskemu svetu, in pravljice, ki so opremljene z verzi, saj te ustrezajo otrokovemu dojemanju samega sebe in sveta, ki sestoji iz tako »resničnega sveta« kot tudi »pravljičnega, čudežnega« sveta. V tem času je nadvse pomembno, da pravljice bereta starša ali drug bližnji človek.

Prav tako je pomembno, da nekje od tretjega, četrtega leta starosti starši vodijo svoje otroke k uram pravljic ali drugim primernim prireditvam. Drugi mediji (CD predvajalnik, kasetofon) lahko pripovedujejo pravljico, vendar ne morejo nadomestiti za otroka nadvse potrebnega živega pripovedovanja, ki mu posreduje občutek varnosti in topline.


Kako brati pravljice

  • Pripovedujte ob ilustracijah, saj ilustracija sama otroku pove celo več kot besedilo samo.
  • Pripovedujte pravljice, ki jih imate tudi sami radi, ki vas očarajo, vznemirijo in pretresejo.
  • Pripovedujte oziroma berite tako, da vam bodo otroci sledili, pri tem pa jih opazujte in spremljajte njihov odziv.

Okoli sedmega leta se zelo spremeni način otrokovega mišljenja, saj pričenja ločevati med realnim in pravljičnim svetom. Na tej stopnji ne more več verjeti v klasične pravljice, a si vseeno želi, da se zgodi nekaj čarobnega, nenavadnega. Njegova najljubša vrsta literature tedaj postane »pustolovska pravljica«, kot na primer Peter Pan, Pika Nogavička, Ostržek in preostali literarni liki, s katerimi se otrok brez težav identificira, saj jim želi biti podoben.

Poleg tega otrok v tem obdobju (pri osmih, devetih letih) prične brati celo poljudnoznanstvene knjige, ki so seveda primerne njegovi starosti. Otrok oblikuje svoj odnos do književnosti ob tem, kar mu starši dajo v predšolski dobi.

Osem- ali devetletni otrok, ki je slišal določeno število zgodb, bo tedaj, ko bo začel brati sam, posegal najprej po istih zgodbah in pripovedkah, kot so mu jih brali starši, saj bo želel preizkusiti ali zvenijo prav tako kot tedaj, ko mu jih je brala mamica.

Nadvse pomembno je, da starši spodbujajo njegovo kreativnost in željo po vedenju ter predvsem to, da se pri otrocih prebudi radovednosti, ki vodi k temu, da si otrok knjigo sposodi in prebere. Važno je tudi, kaj in kako bere, ali zgodbe zares bere z razumevanjem vsebine. Živo branje tudi v tej starosti izjemno spodbuja otrokovo dojemanje.