Karantena

Samota in stiska sprožata tudi spomine na druge nesreče – iz mest, ki so jih porušili potresi, z ladij, ki rešujejo begunce. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji.

"Krizne razmere in izolacija zaradi epidemije v ljudeh spodbudijo razmislek o sebi ter o svetu okoli sebe. To se je zgodilo tudi avtorju knjige o času v rimski karanteni. Spominja se dogodkov iz bližnje preteklosti, a jih ne preverja kot Janko Petrovec novinar (čeprav je o njih poročal), temveč kot Janko Petrovec človek. In zato lahko v njegovi pripovedi vsakdo najde tudi svoje dvome, svojo žalost, pa tudi svoj pogum in svoje veselje." - Meta Dragolič, urednica zunanjepolitičnega uredništva na TV Slovenija