Kjer se je nebo stikalo s

Vladimir Makanin (1937), v zadnjih treh desetletjih eden vodilnih ruskih prozaistov, velja za sodobnega klasika in je dobitnik številnih nagrad: Ruski booker za pripoved Miza, pokrita s suknom in vrčem na sredini (1993), Državna nagrada Rusije na področju literature za roman Underground ali Junak našega časa (že preveden v slovenščino) in pripoved Kavkaški ujetnik (1999), Puškinova nagrada (1998), nagrada Moskva-Penne (2001) in nagrada Velika knjiga za roman Asan (2008). Napisal je štiri romane (poleg že omenjenih še romana On in Ona in Strah) in številne pripovedi, ki so njegova najljubša zvrst. Osrednja tema Makaninovega zrelega ustvarjanja je mučna kolizija med skupnostjo (družbo, množico, naseljem, družino itd.) in posameznikom, ki se skuša s to skupnostjo zliti ali pa, nasprotno, se od nje odtrgati, da bi ohranil svojo individualnost. To velja tudi za pripoved Kjer se je nebo stikalo s hribi (1984), v kateri se skladatelj Bašilov bojuje za individualnost svoje glasbe v odnosu do ljudskega melosa rodnega naselja.