Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki prizadene majhno število prebivalcev, umrljivost je tudi zelo nizka, a kljub temu na vsakem koraku, v vsakem mediju intenzivno priporočajo cepljenje, za nekatere poklice (npr. gozdarji, vojaki) pa je z zakonom predpisano. Klopi prenašajo vsaj še dve resni okužbi (boreliozo in erlihiozo), a o njih se ne piše, najbrž zato, ker za te in druge še ni cepiva. 

V Sloveniji je v zadnjih 10 letih v enem letu zbolelo najmanj 150 in največ 307 prebivalcev, povprečje je okrog 250, le pri tretjini okuženih se bolezen razvije v resnejšo obliko. 

Nobenega podatka ne zasledimo, kakšen odstotek okuženih je glede na tiste, ki so bili izpostavljeni možnosti okužbe (sprehajalci, gobarji …). Ne vemo, ali je v gorah v času, ko je možnost okužbe večja, 100.000 ali 500.000 oseb in ne vemo koliko krat je bil kdo izpostavljen tej nevarni bolezni (nekateri so bili v gozdu enkrat ali dva krat, drugi dvajset krat in morda celo več). Nihče ne ve, kakšen delež obolelih je glede na število obiskovalcev gozdov in, kar je pomembneje, nihče ne ve, kakšen je odstotek izpostavljenosti glede na število vseh obiskov v gozdovih. Za klopnim meningoencefalitisom lahko zbolimo s pitjem živalskega mleka, predvsem surovega. Torej, resne in utemeljene ocene tveganosti ni.

Pri približno dveh tretjinah okuženih se bolezen ne razvije in se po okužbi razvijejo protitelesa, le v enem do dveh odstotkov se bolezen konča s smrtjo. V letu 2007 je bilo v Sloveniji okuženih 199 oseb, umrli sta dve, leta 2009 je bilo 304 primerov obolelosti, umrla je ena oseba. V javno dostopnih podatkih ni informacij, o profilu okuženih (čas trajanja izpostavljenosti, koliko krat so bili v gozdu, ali so uporabljali zaščito, ali so se pregledovali; moški, ženska, starost, življenjski slog, prehrana in vsi drugi parametri, ki vplivajo na odpornost), prav tako ni podatkov o profilu umrlih (vsi prejšnji podatki in še dodatno: splošno zdravstveno stanje, pridružene bolezni…) in tudi ni podatkov o trajnih posledicah okužb.

Tudi podatkov za daljše časovno obdobje, koliko okuženih je bilo cepljenih in koliko jih ni bilo, nikjer ne najdemo. Namesto fraz “cepljeni prebivalci praviloma ne obolevajo” in “cepljenje je varno in učinkovito” bi raje videl izsledke kakovostnih neodvisnih študij o učinkovitosti zaščite: ali cepivo zagotavlja zaščito v 90, 80, 70-ih odstotkih ali manj.

O stranskih učinkih tudi ne najdemo natančnejših podatkov. Spet fraza o blagih in prehodnih ter redkih stranskih pojavih. Ali obstajajo študije o kumulativnem učinku, saj je treba cepljenje veliko krat ponoviti? Osnovno cepljenje se namreč sestoji iz treh odmerkov cepiva, za vzdrževanje pa so potrebni poživitveni odmerki na 3 do 5 let po cepljenju. To, kar je zanesljivo, je cena, ta je povprečno 30 evrov za eno cepljenje. Če se v EU cepi le deset milijonov prebivalcev, je to 300 milijonov evrov, in ker se vsak cepi vsaj 5 krat, je to milijarda in pol evrov. Imamo omejeno količino denarja in bi morda s teh 1.500 milijonov evrov rešili veliko več življenj in pozdravili veliko več bolezni. Če se v EU cepi le 10 odstotkov prebivalcev, pridemo do zneska, ki trajno reši Slovenijo vseh finančnih težav.

Z zakonom je prepovedano reklamiranje zdravil, kamor sodijo tudi cepiva. Proizvajalec cepiva, farmacevtski velikan, seveda neposredno ne krši zakona, ko v številnih televizijskih in časopisnih oglasih opozarja na nevarnost klopov in koristnosti cepljenja, a takšno oglaševanje je vsaj moralno sporno. Tudi zato, ker na svoji spletni strani, ki se kot plačana reklama postavi na prvo mesto, ko v brskalniku vtipkate besedo “klop”, detajlno opisujejo vse nevarnosti, za katere obstaja le eno zdravilo – cepivo. Morda so malo manj moralno sporni navijaški članki zdravnikov, novinarjev in farmacevtskih piarovcev, kjer delajo posredno reklamo za edino “zdravilo”, a koga zanima morala v nemoralnem svetu.

Verjetnost, da v gorah umrete ali utrpite škodo zaradi strele, kot zaradi klopnega meningoencefalitisa je statistično večja, a člankov in opozoril o tem ni – morda zato, ker proti streli še ni cepiva.

Lymska borelioza je v Sloveniji povprečno 20 krat pogostejša klopna okužba od meningoencefalitisa: leta 2011 je bilo 5.620 primerov borelioze in 247 primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je 23 krat več, a približno toliko krat o boreliozi manj pišejo in opozarjajo. Le zakaj? Zanimiv podatek bi bil, koliko okuženih za boreliozo je bilo cepljenih proti meningitisu. Namreč, cepljeni se počutijo bolj varni in zaščiteni in se manj pregledujejo, uporabljajo repelente, pazijo na oblačila …

Kot posameznik ne morem imeti prave predstave o stopnji lastne ogroženosti, nimam podatka, v kakšni meri me cepiva varujejo in mi niso znana vsa zdravstvena tveganja cepljenja. Prav bi bilo, da bi se odločal na podlagi verodostojnih podatkov in ne na podlagi reklamne kampanje prodajalcev cepiv. Do takrat bom raje uporabljal repelente, se skrbno pregledoval in se pustil pregledovati ter se tako zavaroval pred vsemi okužbami (in ne le pred eno), ki jih prenašajo klopi in tudi pred morebitnimi posledicami cepljenja. 


Objavljeno dne 13. 05. 2013 na blogu www.soce.si.

Back to Top