Mandala je pomemben vizualni del nekaterih verskih obredij hinduizma,
budizma, predvsem tibetanskega, in tantre, in je v nekaterih ločinah kot
predmet kontemplacije temelj duhovne rasti njihovih pripadnikov; sama zase
mandala zrcali vesolja, obenem pa je tudi pomanjšano vesolje samo.

Knjiga
nam razkriva estetiko mandal in daje globlji vpogled v verski in kulturni
kontekst, v katerem so nastale.

Mandala kot odrešenjska podoba, ki nosi v
svojem bistvu praznino - šunjato, prikazuje odnos oblike in praznine, ki jo
ta oblika prekriva nevednim očem, obenem pa jo odkriva meditirajočemu.
Mandale nas učijo s simboli in prikazujejo arhitekturo svetih prostorov.

Po
postavitvi in izvedenem obredu jo uničijo, zaradi česar se temeljno
razlikuje od drugih sakralnih in profanih umetnin, ki jih lahko vidimo v
muzejih in na razstavah.