Mediterani niso zgodbe o Mediteranu, to je sekundarno, te zgodbe so kriza, fraktal, bilanca, sporočilo v steklenici, nevroza, tanek žarek mesečine v motni, zakotni, prehodni sobi eksistence.

Pripovedne situacije avtor gradi z opaznimi primesmi nenavadnega in bizarnega, ki pa je dovolj daleč od makabričnega, poudarjeno patološkega ali onstranskega, ter primesmi tako imenovanega vsakdanjika, ki se kažejo v podrobnostih, povezanih z nujnimi opravili, in pripovedovalčevih pretanjenih zaznavah.

Myersova karta ni imela nobene veze s to vožnjo.

"Vagon prvega razreda. Tam so me okradli, v lovu za stvarmi pa me je zaneslo v ta vagon. Potem so vagon odklopili, tako da za to vožnjo nimam karte," je pojasnil Myers. Sprevodnik ni rekel nobene. Ni bil videti kot človek, ki rad odlaša s stvarmi. Videti je bil preprosto kot človek, ki nima pripravljenega odziva na okoliščine, v katerih se je znašel Myers. Mayersu se je zazdelo, da mora k temu še nekaj dodati.