Ne spreglejte BREZPLAČNE POŠTNINE za več kot 80 knjig naše založbe. Kliknite tukaj.

V vrečki ni artiklov.

Mladostniki in knjige - Kako negovati in razvijati zanimanje za branje

»Izobrazba ni pomnjenje, je vedenje, kje poiskati, kar želiš vedeti, in je vedenje, kako uporabiti novo znanje.« - William Feather

 

Obzorje, ki ga nudijo knjige, se sčasoma širi: otrok začenja spoznavati povezavo med predmeti. To ga preko pravljic, pripovedk in drugih zgodb sčasoma pripelje do prvega romana. Strokovnjaki za branje – med njimi tudi predsednica Bralnega društva Slovenije opozarja na kompleksnost branja, pri čemer moramo upoštevati tri dejavnike: bralca, besedilo in njuno interakcijo.

Tako branje kot tudi motivacija za branje iz užitka sta dandanes komajda samoumevna. Z literaturo in branjem se pobliže spoznamo pri pouku književnosti, zato se tudi procesi branja med posameznimi kulturami razlikujejo. Razvoj branja je pri otrocih in mladostnikih tesno povezan s posameznikovim družbenim okoljem kot tudi njegovim psihološkim in spoznavnim razvojem. Iz tega razloga je močno individualen.

Odnos do branja se prične oblikovati že v predšolskem obdobju doma, še bolj odločujoči pa so šolski vplivi: s pozitivno bralno izkušnjo mladostnika spodbudijo pozitivno zanimanje, z negativno izkušnjo pa botrjujejo pomanjkanje zanimanja za knjigo in njeno vsebino. Dolgoročna posledica nerazvite bralne spodosbnosti je lahko trajna nepismenost. Kadar gre za mladega bralca, je potrebno biti še posebej pozoren na izbor besedil za branje. To pa ni posebno lahko, saj mladi bralci že izbirajo sami in se jim zdi vsaka knjiga, ki jo izberejo starši ali drugi odrasli, kot vsiljena in lahko obleži neprebrana.

Pri izboru lahko staršem vsaj deloma pomagajo seznami, ki jih sestavljajo strokovnjaki, mladi bralci pa se ravnajo po priporočilih svojih prijateljev in sošolcev. Prav ta priporočila so v zadnjih letih prispevala k uspehu zgodb o čarovniku Harryju Poterju in njegovih prijateljih. Prodaja teh knjig je presegla dosedanje mednarodne rekorde, tudi na Slovenskem. Mladi bralci so jo leta 2004 izbrali za svojo najljubšo knjigo.

Branje mladim bralcem posreduje različne predstave in pričakovanja, otroci in mladostniki pa pri igri in zunaj nje posnemajo dejanja in besede svojih priljubljenih literarnih junakov. Branje bolj zahtevnih, umetniških besedil pa razvija otrokovo sposobnost zaznavanja in ga poučuje simboličnega izražanja.

Ob branju bo otrok razvil svoje jezikovne zmožnosti, spoznal in razvil sposobnosti pripovedovanja in ubesedovanja svojih izkustev kot tudi drugih, razvil bo kritično mišljenje ter rasel z osebnostnega vidika. Branje odpira vpogled v življenja, vedenja in miselni in doživljajski svet drugih ljudi, v drugačne čase in kulture ter ga spozna s tem, kar je drugim ljudem naravno in zanimivo.

Da bi otrok doživljal branje kot zanimivo, bogato izkušnjo, ga mora doživljati kot izziv. To lahko odrasli dosežejo tako, da na prijeten in privlačen način obravnavajo zanje zanimiva besedila, otroka spodbujajo k razmisleku in mu pri tem puščajo dovolj svobode in časa.