Ne spreglejte brezplačne poštnine za vse knjige naše založbe. Kliknite tukaj.


V vrečki ni artiklov.

Resnična moč branja

»Habent sau fatta, libeli (lat.) – Tudi knjige imajo svojo usodo, ne zgolj ljudje.« (Anton Trstenjak)

 

Imate problem? Preberite, kako ga lahko rešite?

Vsi smo že kdaj izkusili situacijo, ko smo se znašli pred nerešljivim problemom ali v osebni stiski. Vsaj zdelo se nam je tako, pa vendar se je v trenutku najglobljega obupa pojavil človek, ki je imel moč, da nam je pomagal, spremenile so se okoliščine in nenadoma so delovale nam v prid. Včasih pa smo se spremenili sami in smo kot obnovljene osebnosti lahko premagali ovire na svoji poti, čeprav so se nam dolgo zdele nepremagljive. Z branjem knjig se je veliko ljudi osebnostno preporodilo in kasneje zaradi tega celo duhovno obogatilo.


Dejanski pomen moči branja

Knjige imajo torej moč, da vam spremenijo življenje. Branje ima moč, da nas preobrazi. Poveže nas z drugimi in med seboj enakimi. Seveda si morate najprej spremembe resnično želeti in zanje nekaj storiti, sicer vaša stiska še ni dovolj huda, da bi vas predramila iz »zimskega spanja«.

V današnjem času se srečujemo z zanimivim pojavom, da je vsako leto izdanih ogromno novih knjig, vendar pa ljudje večino knjig, ki jih kupijo, nikoli ne preberejo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je funkcionalna pismenost iz leta v leto slabša. Najslabša pa je odločitev, ki jo žal sprejme veliko ljudi, ki sicer znajo brati, - da ne berejo. Namesto tega se odločijo za pridobivanje podatkov ali dodatnih življenjskih spodbud iz medijev, kot sta televizija in radio. Če razmislimo, kako malo koristnega se je mogoče naučiti iz velike večine oddaj ter filmov in nadaljevank, ki jih prikazujejo na televiziji, nas ne preseneča, da so ljudje, ki si raje vzamejo čas za branje, veliko na boljšem glede kvalitete življenja od ljudi, ki gredo po liniji najmanjšega odpora in ne poznajo moči branja.

Med gledanjem oddaj na televiziji ali poslušanjem radia namreč ostajamo pasivni, branje pa prisili naše možgane k aktivnosti. Med branjem naše oči skačejo sto do dvesto stopinj naokrog po straneh knjige in to štirikrat na sekundo. Dejansko branje pa se odvija v kratkih premorih med temi skoki. Ta proces dešifriranja je torej neverjetno kompleksen in se odvija s svetlobno hitrostjo. Sleherno branje je namreč tako kompleksno kot mišljenje. Zato se branje primerja z »vodenim razmišljanjem«. Med branjem možgani izvajajo kompleksne duševne funkcije, recimo pomnenje, domišljanje, sklepanje, povezovanje, pregledovanje, predpostavljanje, preskušanje. Po drugi strani pa moramo med branjem sami ustvarjati duševne podobe in sami nadziramo svojo hitrost branja. Če hočemo, lahko stavek preberemo ponovno, ga izpustimo ali si ga celo zapomnimo.

Vse, kar morate storiti, je, da prenehate iskati izgovore, zakaj ne berete in začnete iskati razloge, zakaj bi morali brati.