V knjigi Moj čas, ki je nastajala v daljšem časovnem obdobju in je bila v glavnem končana leta 2004, je Pavle Borštnik združil avtobiografijo in osvežena razmišljanja o dogodkih, ki so usodno vplivali na njegovo "žrtveno generacijo".

V tem dragocenem pričevanju odkritosrčno in kritično obravnava predvojne delitve na liberalce, katerim je pripadala družina Pavla Borštnika, in klerikalce, življenje v Ljubljani, odnos do okupatorja, revolucionarni teror, razloge za izbiro protikomunističnega tabora in četniškega gibanja v njem, umik preko Soče in razmere v vojaških begunskih taboriščih Italije ter Nemčije, publicistično in društveno delo v Clevelandu, razhajanja v emigraciji, usihanje zdomstva, poklicno delo na Glasu Amerike, pričakovanja glede razvoja v domovini po letu 1990, neomajno zavezanost slovenstvu.